Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ključno vprašanje, ali gre za prekoračitev avtonomije slovenskih univerz pri sprejemanju in uporabi internih procesnih predpisov in posledično, v katerih postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov se Zakon o splošnem upravnem (ZUP) postopku uporablja subsidiarno ali le smiselno. Pravica do izobraževanja je ustavna pravica, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, pri čemer mora biti upoštevano načelo enakosti pred zakonom. Univerze so avtonomne na podlagi Ustave Republike Slovenije, poudarek v tem prispevku pa je na avtonomiji v smislu samostojnosti pri sprejemanju predpisov ter na stopnji avtonomije univerz, saj le-te zaradi nujnosti upoštevanja ostalih ustavno zagotovljenih pravic ne morejo imeti popolne avtonomije. Avtonomija je prednost, a tudi slabost v smislu, da je potrebno posamezna področja še posebej skrbno urediti z internimi predpisi, ki niso v nasprotju z nadrejenimi zakonskimi predpisi in ustavo. Na splošno velja, da je upravni postopek sistem procesnih pravil, po katerih ravnajo upravni in drugi organi (tudi univerze kot izvajalci javnih služb), kadar odločajo v upravnih zadevah o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Splošna pravila upravnega postopka na vseh upravnih področjih v vseh upravnih zadevah ureja ZUP. V kolikor zaradi posebnosti nekega upravnega področja splošna pravila ZUP ne ustrezajo ali niso zadostna, se lahko posamezno postopkovno vprašanje ali več posebnih pravil upravnega postopka uredijo drugače ali na novo s posebnim zakonom, ZUP pa se uporablja podrejeno oziroma dopolnilno. ZUP se uporablja tudi v drugih javnopravnih, torej »neupravnih« zadevah, a v teh primerih le smiselno. Sem sodijo postopki v zvezi z uveljavljanjem večine pravic in dolžnosti študentov, kot jih opredeljujejo Zakon o visokem šolstvu (ZVis) in interni akti univerz, pri čemer pa sledi obveza univerz in drugih izobraževalnih institucij, da ravnajo po ZUP (ravnanje z nepopolno vlogo, obrazložitev odločitve ipd.). Vendarle pa so na visokošolskem področju odstopanja nujna, potrebna in upravičena. ZVis kot posebni zakon na področju visokega šolstva ne vsebuje postopkovnih določb glede uveljavljanja pravic in dolžnosti študentov, ampak posamezne postopke, razen prijavno-sprejemnega postopka ter vpisnega postopka, prepušča avtonomnemu urejanju univerz. Pri vpisu na fakultete je sicer določeno, da univerze oz. fakultete avtonomno določijo pogoje za vpis, sam postopek pa je določen na nacionalni ravni s pravilnikom pristojnega ministra, moral pa bi biti urejen z zakonom kot »lex specialis« v odnosu do ZUP (»lex generalis«).
Ključne besede: avtonomija univerze, posebni upravni postopki, subsidiarna raba ZUP, smiselna raba ZUP, interni akti univerz, pravice in dolžnosti študentov, izhodišča za procesni zakon, pravni predpisi v visokem šolstvu.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 3896; Prenosov: 599
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS), s sedežem v Hamburgu, je bilo ustanovljeno 16. 11. 1994, s svojim delom pa začelo 1. 10. 1996. Sodišče sestavlja 21 sodnikov. Izvolijo jih države pogodbenice Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu na sestanku, ki ga skliče Generalni sekretar ZN. Sodniki so izvoljeni po geografskem ključu OZN in zastopajo vse poglavitne pravne sisteme sveta. Njihov mandat traja devet let z možnostjo ponovne izvolitve. Da je zagotovljen sistem rotacije, se volitve izvajajo na vsaka tri leta. Sodniki med sabo izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat obeh traja tri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Sodišče lahko zaseda tudi v manjših senatih. Organiziranih je sedem senatov, in sicer za morsko dno, ad hoc senat za morsko dno, za skrajšani postopek, ribolov, morsko okolje, morsko razmejitev in senat za posebne zadeve. Pristojnost Sodišča je podana, kadar spor zadeva uporabo ali razlago Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu ali katerega koli drugega mednarodnega sporazuma, ki je v skladu z namenom Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu. Pri svojem delu Sodišče uporablja Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, druga pravila mednarodnega prava, ki niso v nasprotju s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu ter ob predhodnem dogovoru strank tudi načelo ex aequo et bono. Sodi v sporih med državami podpisnicami Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, v primeru XI. poglavja Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu pa tudi v sporih med entitetami. Sodišče je prav tako pristojno za izdajanje svetovalnega mnenja. Postopek pred Sodiščem se začne z vlogo ali obvestilom o posebnem sporazumu in se v nadaljevanju deli na dva dela; na pisni in ustni del. V pisnem delu mora tožnik vložiti memorial, toženec pa mora vložiti nasprotni memorial. Sodišče po zaključku pisnega dela postopka določi datum za začetek ustnega dela postopka. Ustni del se mora začeti v roku šestih mescev po zaključku pisnega dela. Obravnave so javne, razen, če Sodišče odloči drugače ali stranke zahtevajo izključitev javnosti. Na obravnavah se zaslišuje stranke, priče in izvedence. Ko zastopniki strank zaključijo s predstavitvijo primera pred Sodiščem, predsednik Sodišča razglasi konec ustnega dela postopka. Sodniki se sestanejo, da se posvetujejo o odločitvi. Ko je sodba sprejeta, se jo prebere na javnem zasedanju Sodišča. S tem postane zavezujoča za stranke postopka. Dopuščena je možnost predložitve ločenega ali nasprotnega mnenja sodnikov. Sodba je dokončna. Strankam je omogočena zahteva za razlago sodbe glede njenega pomena ali obsega. Prav tako je dopuščena revizija sodbe, vendar samo takrat, kadar se odkrije neko novo dejstvo, ki lahko predstavlja odločilen faktor in je bilo predhodno neznano Sodišču ter stranki pod pogojem, da nevednost dejstev ni bila posledica malomarnosti stranke. Sodišče poleg rednega postopka vodi tudi naslednje dodatne postopke: predhodni postopek, postopek za odreditev začasnih ukrepov, postopek za takojšnjo izpustitev posadke in plovila, postopek pred Senatom za morsko dno, postopek pred Senatom za posebne zadeve ter svetovalni postopek. Postopek za odreditev začasnih ukrepov ter postopek za takojšnjo izpustitev plovila in posadke imata prednost pred ostalimi postopki. Pri primerjavi statutov Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo in Meddržavnega sodišča, opazimo veliko podobnosti kot npr.: organizacija obeh sodišč, potek postopka, pristojnost podajanja svetovalnega mnenja … Ker gre za dve različni vrsti sodišč, ki sta pristojni za različne vrste sporov, se najdejo tudi razlike kot npr.: volitve in število sodnikov, pristojnosti obeh sodišč, kdo so stranke v postopku,… Sodišče je do danes obravnavalo 23 primerov. V dveh primerih še ni izdalo sodbe. Velika večina primerov se nanaša na zahtevo po začasnih ukrepih ali takojšnjem izpustu plovila in posadke.
Ključne besede: ustanovitev Sodišča, sedež Sodišča, sodniki Sodišča, senati, pristojnost Sodišča, postopek pred Sodiščem, pisni del, ustni del, sodba, posebni postopki, primerjava statutov, primeri obravnavani s strani Sodišča.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 2405; Prenosov: 225
Celotno besedilo (478,57 KB)

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi dokazovanja in dokaznega bremena kot osrednjega dela davčnega ugotovitvenega postopka. Namen ugotovitvenega postopka je, da se ugotovijo dejstva in okoliščine konkretnega primera, ki so pomembne za sprejem zakonite odločitve v davčni zadevi, ter zavezancem za davek omogočiti zavarovanje njihovih koristi in pravic. Edina podlaga za odločanje je lahko materialna resnica, izjeme lahko določa le zakon. Dejstva in okoliščine se ugotavljajo z dokazi, ki so osrednji instrument ugotovitvenega postopka in brez njihove izvedbe ni mogoče zadostiti načelu materialne resnice v davčnih zadevah. Presojo verodostojnosti pridobljenega dokaza za ugotovitev določenega dejstva in uporabo tistih dokazov, ki jih davčni organ šteje za neizpodbojne, se izvede po postopku dokazovanja. Dokazno breme v tem postopku je na davčnem organu, ki sme uporabiti davčnopravno normo le takrat, ko so v konkretnem primeru izpolnjene vse abstraktno določene predpostavke. Tako je dolžnost davčnega organa, da dokaže dejstva, na podlagi katerih nastane, se poveča ali ne nastane oziroma se zmanjša davčna obveznost. Ta postopek oziroma proces pa je lahko uspešen le, če davčni organ materialno pravo dobro pozna že ob začetku dokazovanja v posamezni zadevi ter da izvede tudi dokaze, izvedbo katerih mu je predlagal zavezanec za davek.
Ključne besede: Davčni postopek, posebni upravni postopki, načelo subsidiarnosti, davčni ugotovitveni postopek, ugotavljanja dejstev, načela dokaznega postopka, dokazovanje v sodnih postopkih, materialna resnica, dokazno breme, cenitveni postopek, dolžnost izvedbe dokazov, načelo proste presoje dokazov.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 2889; Prenosov: 610
Celotno besedilo (1005,90 KB)

Opis: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Ključne besede: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2010; Ogledov: 3525; Prenosov: 377
Celotno besedilo (401,36 KB)