SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
JAVNO DOBRO
Janja Vrhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri javnem dobru gre za poseben status nepremičnine, na katerega so vezane določene pravne posledice. Nepremičnine, ki so javno dobro, tako niso v pravnem prometu, je pa na njih možno ustanoviti služnosti v javno korist. Na njih je dovoljena t.i. splošna raba, kar pomeni, da jih ob enakih pogojih neodplačno uporablja vsakdo, ne da bi za to potreboval posebno upravno dovolilo, in to za časovno nedoločeno obdobje rabe. Glede na to, da je javno dobro povezano tudi z mojim delom in da mi precej stvari v zvezi s tem pojmom še ni jasnih, zlasti kar se tiče vpisov v zemljiški knjigi, sem se odločila, da nekoliko poglobljeno pristopim k študiju in to tudi izkoristim še za pisanje diplomskega dela ter tako končno zaključim že malo predolgo trajajoči univerzitetni študij prava. Diplomsko delo sem tako pričela s samim pojmom javnega dobra kot je bilo urejeno v zgodovini pa do sedanje nove pravne ureditve, ki pozna več vrst javnega dobra in tudi jasno določa, da je javno dobro v lasti države ali lokalne skupnosti, status javnega dobra pa se samo zaznamuje. Poudarek mojega diplomskega dela pa je zlasti na nekaterih konkretnih primerih vpisov v zvezi z javnim dobrom v zemljiški knjigi, saj se pri teh pojavlja kar precej problemov in mi je to predstavljalo še dodatni izziv, saj pričakujem, da bom uspela razčistiti določene nejasne pojme, kar bo v bodoče v pomoč ne samo meni osebno, ampak bom vso svoje znanje v zvezi z javnim dobrom, ki ga bom pridobila ob pisanju te diplomske naloge, delila tudi z ostalimi sodelavkami, našo zemljiškoknjižno sodnico, ki jo to področje tudi zelo zanima in pa seveda z ostalimi zainteresiranimi. Nujno je bilo, da najprej sistematično povzamem novo ureditev javnega dobra in nato iz te ureditve izhajam na konkretnih primerih, pri čemer pa sem pri teh ugotovila, da vendarle nimamo težav z javnim dobrom samo v zemljiški knjigi, ampak da ta pojem predstavlja težave tudi širše.
Ključne besede: Javno dobro, splošna raba, posebna raba, grajeno javno dobro, naravno javno dobro, pridobitev statusa javnega dobra, odvzem statusa javnega dobra, zaznamba javnega dobra.
Objavljeno: 09.02.2010; Ogledov: 9568; Prenosov: 1989
.pdf Celotno besedilo (820,63 KB)

2.
PRAVNI VIDIKI UPORABE IN RAVNANJA Z VODO
Vesna Brlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Brez vode ni življenja. Zato je esencialnega pomena, da to področje čim bolje pravno uredimo. V diplomski nalogi sem dala poudarek na instituta splošne in posebne rabe vode. Splošna raba vode pomeni, da jo lahko uporablja vsakdo v skladu z njenim namenom in pod enakimi pogoji, ki jih natančneje določa ZV-1 v 105. členu. Je bistvo javnega dobra, kamor voda pravno gledano tudi spada. Osredotočila sem se na splošno rabo voda za oskrbo s pitno vodo in (ne)odplačnost splošne rabe vodnega dobra. Pri posebni rabi, ki presega meje splošne rabe, sem podrobneje analizirala vodno dovoljenje in koncesijo. Na koncu diplome je še podana primerjava teh dveh institutov in liberalizacije vodnih virov ter njihove prednosti in slabosti.
Ključne besede: voda, javno dobro, splošna raba vode, oskrba s pitno vodo, odplačnost splošne rabe vodnega prava, posebna raba vode, vodno dovoljenje, koncesija, liberalizacija vodnih virov
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 395; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (775,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici