1. Psihološki vpliv ter učinkovitost konjenice za neposredno delovanje na ljudi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeNataša Leban, 2016, diplomsko delo Opis: Če rečemo konj, se nam v mislih vedno prikaže velika, prijazna, močna žival z žametnim gobčkom in velikimi, svetlečimi, prijaznimi očmi. Če stegnemo roko, da bi ga pobožali po smrčku, smo malo prestrašeni, boječ se njegovih velikih, kvadratastih zob. Oklevamo tudi, da bi se mu preveč približali, v strahu da bi v napad nepričakovano dvignil prvi nogi. Do te plemenite živali vedno čutimo visoko stopnjo strahospoštovanja. In prav ta psihološki zadržek človeka do konja je že več kot 200 let uspešno uporabljen v policiji. Prvi zabeležen podatek o ustanovitvi konjeniške enote prihaja iz Velike Britanije, širom po svetu leta 1760. Enota je štela 8 konjenikov z nalogo preprečevanja napadov uličnih razbojnikov in njena učinkovitost je bila kmalu potrjena, v veliki meri tudi vsled samega psihološkega vpliva na potencialne kršitelje. Zaradi vidnih uspehov te prve policijske enote je v naslednjih 40-ih letih število policistov konjenikov naraslo kar na 50. (www.met.police.uk/mounted branch)
Prav psihološki učinek moči je eden poglavitnejših atributov tudi slovenske policijske konjenice. Preventivna navzočnost policistov konjenikov na mestih, kjer običajno ni drugih policijskih patrulj, je preverjeno učinkovit faktor varnosti. Občani se ob njih počutijo bolj varne in običajno policistom konjenikom zaupajo bolj kot ostalim delom uniformirane policije, saj je občutek pripadnosti človeku, ki upravlja s to plemenito živaljo, bistveno večji od pripadnosti ostalim enotam uniformirane policije, ki že vizualno delujejo bolj represivno.
Učinkovitost psihološkega vpliva konjenice pri policijskih akcijah na posameznika, skupino ljudi ali množico je izbran cilj proučevanja mojega diplomskega dela. Že sama pojavnost konjenika s trimetrske mobilne perspektive, ki nam jo ponudi dobro treniran policijski konj, je preverjeno psihološko orodje za učinkovit vpliv na ljudi in s tem učinkovito orodje policije pri zagotavljanju javnega reda in miru in prav to je poglavitni del moje raziskave.
Skozi diplomsko delo bom psihološki učinek ter učinkovitost konjenice zaokrožila od razvoja in splošnih značilnosti konj s poudarkom na psiholoških in vedenjskih značilnostih, do učinkovitosti in metod dela konjenice, skozi pravno podlago za delo konjenice, preko psiholoških značilnosti množice ter učinkovitosti konjenice za neposredno delovanje na ljudi ter zaključila s praktično uporabo konjenice pri množičnih kršitvah javnega reda in miru z analizo primera množičnih protestov v Sloveniji konec leta 2012. Pri samem raziskovanju bo cilj tudi vprašanje kako poteka sprememba aktivnosti delovanja Posebne policijske enote (katere sestavni del je konjenica), da v varovanju protestnih množic ne bi prevladovala negativna čustva, jeza in s tem povečanje možnosti spopadov demonstrantov s policijo.
Pri pripravi diplomskega dela je bila uporabljena metoda analize vsebine pisnih virov, ki določajo oziroma obravnavajo uporabo službenih konj za opravljanje nalog policije ter intervju s komandirjem Postaje konjeniške policije Ljubljana.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, službeni konji, konjenica, policijska konjenica, posebna policijska enota, javni red in mir, varovanje javnih prireditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 2133; Prenosov: 203
 Celotno besedilo (2,62 MB) |
2. Posebna policijska enota in soočenje z migrantsko krizo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMatjaž Berkopec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se je leta 2015 soočila z migrantsko krizo, ko je več sto tisoč ljudi preko Vzhodne Evrope in Sredozemskega morja poskušalo priti v Evropo. Po odločitvi madžarskih oblasti o zaprtju meje s Hrvaško, se je migrantski tok usmeril preko Slovenije po Balkanski poti. Za obvladovanje migrantskega toka je bil angažiran celoten varnostni sistem države. Policija kot izvršna veja oblasti, je izvajala evropsko zakonodajo na področju državne meje in tujcev. Sklicana je bila tudi posebna policijska enota, pred katero je bil velik izziv. V diplomskem delu ugotavljamo, kako se je enota soočila z migrantsko krizo. Pregledali smo naloge, ki so jih opravljali med migrantsko krizo, primernost organiziranosti enote, ki ni profesionalna ‒ temveč se skliče po potrebi, odnos pripadnikov do migrantov in preverili, kako je bilo poskrbljeno za pripadnike enote, ki so v težkih fizičnih in psihičnih pogojih spremljali skoraj pol milijona migrantov preko Slovenije, vsak s svojo zgodbo.
Pripadniki posebne policijske enote so zavarovali mejne prehode in zeleno mejo, upočasnjevali so migrantski tok in ga usmerjali na mejne prehode, kjer je bila opravljena mejna kontrola. V sprejemnih in namestitvenih centrih so skrbeli za javni red in mir, ves čas so nesebično pomagali migrantom. Delili so jim svoje malice in vodo, jih reševali iz deroče reke Sotle in tudi iz gorečih šotorov v Brežicah, zato jim je Slovenska policija podelila medalje za hrabrost.
Pri kakovostni oskrbi in zagotavljanju reda in miru so pripomogli tudi pripadniki Slovenske vojske, Civilne zaščite, gasilci, Karitas, Rdeči križ Slovenije, ostala humanitarna društva in nevladne organizacije. Veliko so prispevali tudi prostovoljci.
Ključne besede: policija, policijsko delo, posebna policijska enota, prisilna sredstva, psihosocialna pomoč, varstvo pri delu, migrantska kriza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 2242; Prenosov: 354
Celotno besedilo (987,04 KB) |
3. Primerjalna analiza organiziranosti posebne policijske enote v Republiki Sloveniji, Hrvaški in SrbijiMonika Dogar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V jugoslovanski federaciji je bila slovenska policija popolnoma centralizirana. Po osamosvojitvi leta 1991 in oblikovanju lastne države se je organiziranost slovenske policije močno spremenila. Takrat so bili sprejeti tudi nova ustava in številni novi zakoni, ki so močno posegli v delovanje Ministrstva za notranje zadeve in policije. Leta 1992 se je milica preimenovala v policijo.
Organizacijsko se je policija začela spreminjati na lokalni in regionalni ravni. Po temeljiti analizi je bila dve leti kasneje določena tudi nova notranja organizacijska struktura.
Ko govorimo o policiji, govorimo lahko o tristopenjski organiziranosti, saj policija opravlja naloge na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Organizacijsko jo sestavljajo Generalna policijska uprava (GPU), policijske uprave (PU) in policijske postaje (PP).
V nalogi so predstavljene teoretične osnove organizacije, obstoječe organizacijske strukture, organiziranost slovenske, hrvaške in srbske policije ter kake naloge se opravljajo na posameznih organizacijskih nivojih. Analizirali smo organiziranost posebnih policijskih enot, katerih naloge so ključnega pomena pri varovanju, vzdrževanju in vzpostavitvi javnega reda in miru. S pomočjo intervjujev smo pridobili podatke za podrobno oceno slabosti sedanjega načina organiziranosti.
Ključne besede: Organizacija, Organizacijska struktura, Organizacijski model, Policija, Posebna policijska enota
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1791; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,18 MB) |
