| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNE
Andreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino. Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 0

2.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 3431; Prenosov: 927
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
GOVOR VASI HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI (GLASOSLOVNE IN OBLIKOSLOVNE) ZNAČILNOSTI
Nataša Baznik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki prinaša izsledke raziskave govornega področja, ki je mejno med dvema narečnima skupinama, in sicer dolenjsko in štajersko narečno skupino. Tema diplomskega dela so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki. Pri raziskavi sta mi bila v veliko pomoč vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas in zvočni zapis govora, ki je bil posnet s pomočjo dveh informatorjev. V delu je oboje podano v fonetični obliki. Na podlagi strokovne literature in posnetega zvočnega gradiva je govor umeščen v narečni prostor, podrobneje pa so predstavljene njegove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. Govor vasi Hrastje spada v sevniško-krški govor posavskega narečja in je pod vplivom štajerske narečne skupine izgubil tonemsko naglaševanje. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški. V govoru je opazen močan samoglasniški upad, pojavljata se akanje in ukanje. V soglasniškem sistemu so največje razlike v primerjavi s knjižnim jezikom opazne pri zvočnikih, na oblikoslovni ravni pa so opazne razlike v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Samostalniki srednjega spola so prešli v moški spol. Pri glagolu se v 1. osebi dvojine pojavi osebilo -ma namesto -va.
Ključne besede: Dialektologija, dolenjska narečna skupina, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, govor vasi Hrastje.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1502; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

4.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORA
Katja Komar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2780; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (841,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici