| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja zaposlenih v urgentnih službah na Gorenjskem
Manca Košir Primc, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih v urgentnih službah. Zaradi hitrega tempa življenja je to vedno bolj izziv za vsakega aktivnega posameznika. Zaposleni v urgentnih službah pa imajo zaradi specifike svojega dela in urnika pri tem lahko nekaj več težav. Raziskovali smo, kako se gasilci in reševalci na Gorenjskem soočajo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter s konfliktom med obema sferama. Zanimalo nas je, ali se zaposleni soočajo s časovnim in/ali obremenitvenim in/ali vedenjskim konfliktom; ali na to vplivajo tudi število otrok, delovna doba in delovno mesto. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, nato pa z anketnimi vprašalniki pridobili želene informacije. V raziskavi so sodelovali poklicni gasilci dveh enot in reševalci petih enot Gorenjske. Naš vzorec je zajemal 122 posameznikov, ki so bili enakomerno porazdeljeni glede na delovno mesto. Rezultati so pokazali, da pri anketirancih časovni, obremenitveni in vedenjski konflikt ni bil močno izražen. Število otrok pri anketirancih prav tako ne vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako nismo zaznali statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo, razlike pa so se pojavile glede na delovno mesto zaposlenih, in sicer je po mnenju gasilcev na Gorenjskem usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja nekoliko boljše, kot je po mnenju reševalcev. Rezultati so bili dokaj pričakovani, vendar bi za nadaljnje raziskave priporočali nekaj izboljšav, in sicer anketiranje partnerjev zaposlenih, širitev vzorca na druge regije, poglobitev določenih trditev (št. intervencij, vpoklicev, nadurnega dela, pomoči starih staršev itd.)., ki bi podale jasnejši vpogled v pridobljene informacije.
Ključne besede: aktivni posameznik, konflikti, gasilci, reševalci
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Ujemanje posameznik-organizacija skozi prizmo osebnih vrednot na primeru generacije Z v Sloveniji
Tjaša Strmšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

3.
Ujemanja posameznika z organizacijo in fluktuacija zaposlenih
Katja Doliška, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije ter fluktuacijo zaposlenih. Ujemanje posameznik-organizacija je ena izmed dimenzij multidimenzionalnega konstrukta ujemanje posameznik-okolje in se nanaša na podobnost, skladnost oz. korespondenco med organizacijo in posameznikom. Visoke stopnje ujemanja posameznik-organizacija bi naj vodile do različnih pozitivnih zaposlitvenih izidov, kot so npr. delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, pro-socialna vedenja ter ohranitev zaposlenih v podjetju. Dogajanje na trgu dela nakazuje višjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, kar večinoma pomeni višje stroške za podjetje, na ravni posameznika pa lahko vodi v nižje psihično blagostanje. Fluktuacijo definiramo kot vsakršno odhajanje delavcev iz podjetja zaradi različnih vzrokov. Dosedanje raziskave so pokazale pomembno povezavo med ujemanjem posameznika-organizacije s fluktuacijo. V magistrski nalogi smo predstavili pregled raziskav na področju obeh konstruktov ter si opisali, kako na fluktuacijo vplivajo še dejavniki kot so starost, spol in izobrazba. Na vzorcu zaposlenih srednje velikega podjetja smo opravili raziskavo in ugotovili, da je namen fluktuacije ob višji stopnji ujemanja P-O nižji. Ugotovili smo tudi, da na to povezavo spremenljivke spol, izobrazba, starost in tip pogodbe niso imele statistično značilnega vpliva.
Ključne besede: Ujemanje posameznik-okolje, ujemanje posameznik-organizacija, vrednote, fluktuacija zaposlenih, ujemanje v vrednotah.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 1143; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Percepcija posameznikov o kadrovskih agencijah
Katja Simendić, 2020, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji poznamo več načinov zaposlitve, med katere spada tudi zaposlitev preko kadrovske agencije. Razlogi, da se podjetja odločajo za sodelovanje s kadrovskimi agencijami, so različni. Predvsem je glavni razlog, da se morajo podjetja prilagajati trgu dela, zaradi negotovih razmer in konkurence. Zato se podjetja odločajo za fleksibilne oblike zaposlovanja, kar jim omogočajo kadrovske agencije. Pomembno vlogo pri zaposlovanju preko kadrovske agencije predstavlja tudi percepcija posameznikov o kadrovskih agencijah. Posamezniki imajo namreč različna mnenja o kadrovskih agencijah, s poznavanjem le-tega lahko oblikujemo priporočila za izboljšanje dela kadrovskih agencij. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili literaturo vezano na kadrovske agencije, delovanje kadrovskih agencij v mednarodnem okolju in Sloveniji. Zanimale so nas prednosti in slabosti sodelovanja s kadrovskimi agencijami za delodajalce in zaposlene ter zakonska ureditev kadrovskih agencij. Opisan je potek iskanja in selekcije kadrov ter spremembe na trgu dela. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali mnenje posameznikov o kadrovskih agencijah in zadovoljstvo z delovnim mestom preko kadrovske agencije ter zaposlitvijo direktno preko podjetja. Rezultati raziskave so pokazali, da se posamezniki najbolj posvečajo iskanju zaposlitve direktno preko podjetja, kar dokazuje tudi hipoteza, da se posamezniki bolj želijo zaposliti direktno preko podjetja, kot zaposliti preko kadrovske agencije, katero smo tekom raziskave potrdili. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je med zaposlenimi direktno preko podjetja in zaposlenimi preko kadrovske agencije minimalna razlika med zadovoljstvom na delovnem mestu in, da zaposleni direktno preko podjetja nimajo v povprečju bolj negativnega mnenja o kadrovskih agencijah kot zaposleni preko kadrovske agencije, kar smo dokazali s tem, da smo drugo hipotezo ovrgli.
Ključne besede: kadrovska agencija, posameznik, zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 780; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Razsežnosti računalništva v oblaku v luči GDPR : diplomsko delo
Melanie Lorenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Računalništvo v oblaku je zelo priljubljena storitev, ki se je poslužuje veliko število ljudi. A takšna storitev lahko prinaša grožnjo za varstvo osebnih podatkov. V diplomski nalogi je zato najprej predstavljeno računalništvo v oblaku kot storitev, nato pa izbrani vidiki GDPR. V začetku je predstavljen pojem ter zgodovina računalništva v oblaku, v nadalje-vanju opis različnih vrst ter njegove prednosti in slabosti. Sledi poglavje o GDPR in po-vezavi slednjega z ZVOP-1 in ZVOP-2, na kratko opredelimo tudi nevarnosti hrambe oseb-nih podatkov v oblaku, zaključimo pa s kratko raziskavo o ponudnikih računalniš-tva v oblaku in hrambe podatkov v oblaku. Pri slednji načnemo vprašanje, v katere dr-žave ponudniki storitev prenašajo podatke uporabnikov.
Ključne besede: Računalništvo v oblaku, GDPR, Evropska unija, osebni podatki, posameznik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 994; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (778,56 KB)

6.
Lajšanje fantomske bolečine po amputaciji okončine v patronažnem varstvu
Sergeja Greifoner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zaradi neustrezne obravnave fantomske bolečine in lajšanja le-te, se lahko kakovost življenja drastično spremeni na slabše. Okrnjeno je gibanje, slabše je zaznavanje okolice, neprimerno sprejemanje zdravstvenega stanja lahko privede tudi do psihičnih motenj ali celo samopoškodovanja. Namen našega diplomskega dela je raziskati pristope lajšanja fantomske bolečine v patronažnem varstvu. Raziskovalne metode: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda ter kvalitativna metodologija. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera. Metoda zbiranja podatkov je bila intervju, ki je potekal na pacientovem domu. Vprašanja so bila odprtega tipa in sestavljena po modelu 14. življenjskih aktivnostih Virginie Henderson. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno metodo. Rezultati: Gospod L. S. je star 79 let, živi v hiši z ženo. Fantomsko bolečino ima od amputacije desne noge. Amputacija je bila nadkolenska. Za lajšanje bolečine ima predpisano terapijo. Pri vsakodnevnih aktivnostih potrebuje pomoč. Proteze ne nosi že skoraj 20 let. Ima tudi sladkorno bolezen tipa 2. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je pri gospodu izvaja negovalno intervencijo nege rane - krna, 3 krat na teden po naročilu osebne zdravnice. Poskusila je tudi z mazanjem in masažo noge ter krna, vendar fantomska bolečina ostaja. Drugih tehnik se ni posluževala. Diskusija in zaključek: Rezultati so pokazali, da je diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu poskušala lajšati fantomsko bolečino pri pacientu. Izvajala je masažo in mazanje okončine ter prevez rane – krna. Prišli smo do zaključka, da načini lajšanja fantomske bolečine, ki jih je patronažna medicinska sestra izvajala niso bili uspešni. V takšnem primeru bi morala preizkusiti več različnih nefarmakoloških tehnik.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, posameznik, stanje po amputaciji, bolečina, krn.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1756; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (656,58 KB)

7.
Skupinska dinamika v varnostno občutljivih situacijah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jernej Bučar, 2019, diplomsko delo

Opis: Ravnanje posameznika ali množice - skupine v varnostno občutljivih situacijah je običajno težko predvideti. Ker smo ljudje vajeni določenih vzorcev, po katerih se vedemo v nam poznanih situacijah, je naše vedenje v novi, še posebej v varnostno občutljivi situaciji z negotovim epilogom, ki od nas zahteva hitro ukrepanje, težko predvidljiva tako z vidika dinamike posameznika kot tudi skupine. Diplomsko delo je namenjeno povzemanju nekaj teoretičnih konceptov, ki so bili oblikovani skozi čas, in predstavitvi rezultatov lastnega raziskovanja izbrane teme z udeležbo na večjem varnostno občutljivem dogodku, kjer smo opazovali vedenje množic in posameznikov zunaj in znotraj le-teh. Spoznali smo, da se vedenje posameznikov v veliki meri spreminja glede na to, ali so prisotni v skupini s skupnim ali podobnim interesom oz. se nahajajo izven nje. Spoznali smo tudi, da ljudje, kadar neko dejavnost (npr. navijanje) izvajajo v skupini oz. množici, kažejo določene vedenjske vzorce, ki jih sicer ne bi, če bi se nahajali izven skupine. Če sklepamo iz videnega, nam skupina lahko ponudi varnost, moč, samozavest ipd., če smo individualno zavest pripravljeni podrediti kolektivni zavesti.
Ključne besede: diplomske naloge, množice, posameznik, vedenje, dinamika, varnostno občutljive situacije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1137; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

8.
Učinki delovanja posameznikov v prostoru
Maja Hadner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Učinki delovanja posameznikov v prostoru prinaša spoznanja o pomenu prostora oziroma kraja bivanja in socioekonomskih lastnosti pri zadovoljevanju temeljnih človekovih potreb, prikazuje vsakodnevne v prostoru odražajoče se navade intervjuvanih posameznikov in razlike med posamezniki ter predstavlja vlogo, vpliv in pomen kraja bivanja, starosti, materialnega položaja in življenjskega sloga v posameznikovem delovanju v prostoru oziroma pri njegovem opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti. Vsebina magistrskega dela naj bi skušala razširiti skromno poznavanje tematike o oblikah in učinkih delovanja posameznikov v prostoru, predvsem na mikro nivoju, kar predstavlja vsebinsko vrzel v socialni geografiji. Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, so bile ugotovljene razlike v delovanju posameznikov v prostoru, času in načinu ter pri opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti; ob tem tudi, da starost in materialni položaj vplivata na delovanje posameznikov v prostoru intenzivneje kot kraj bivanja in način bivanja, torej so socioekonomske lastnosti posameznikov pomembnejše pri načinu zadovoljevanja temeljnih potreb.
Ključne besede: Socialna geografija, posameznik, socialni prostor, temeljne človekove dejavnosti, vsakdan
Objavljeno v DKUM: 30.03.2018; Ogledov: 1478; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (8,45 MB)

9.
Sponzorstvo v športu
Tamara Rozman, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt obravnava pojem sponzorstva. Natančneje sponzorstva v športu. Tržno naravnane organizacije pomagajo s sponzorskimi sredstvi bodisi finančno, materialno bodisi v obliki storitev z namenom doseganja določena trženjskega cilja. Sponzorstvo sestavlja trg sponzorjev in trg sponzorirancev. Sponzorirati je mogoče več različnih področij, vse od kulture, znanosti, umetnosti do športa idr. Prav športu pa pripada največji del sponzorskih sredstev. Le-ta povezuje šport z ostalimi nešportnimi dejavnostmi. Sponzorstvo se velikokrat enači z donatorstvom, oglaševanjem in mecenstvom, zato sem v tem projektu natančneje predstavila pomen vsakega posebej. Osredotočila sem se tudi na sponzorsko pogodbo, stranke, ki se v njej pojavljajo, in cilje, ki so pri sponzorstvu za sponzorja pomembni. V praktičnem delu sem izvedla intervju z dvema podjetjema in športnikom posameznikom. Z intervjujem sem proučila, kaj za podjetje pomeni sponzoriranje in kaj je njihov glavni cilj pri vlaganju sredstev v sponzorstvo. Opredelila sem tudi, kaj pomeni sponzorstvo za športnika posameznika in kakšne prednosti in tudi slabosti le-ta zanj prinaša
Ključne besede: sponzor, šport, sponzorska pogodba, cilj sponzorstva, športnik posameznik, donatorstvo, podjetje
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 2552; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
VPLIV VERE NA VELJAVNO ZAKONODAJO
Ines Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Vera vpliva na vsa področja ţivljenja, najbolj pa na ţivljenje vsakega posameznika. Kolikšen vpliv pa ima vera na zakone? Drţava, Cerkev in verske skupnosti so ločene. To načelo ločitve drţave in vere ni sporno, sporno je vprašanje, ali je dejansko res tako. Nesporno je, da vsak posameznik v nekaj veruje in ima pravico, da veruje v karkoli in kogarkoli hoče. Drţava skuša slediti potrebam posameznikov in širšim skupnostim ter poskuša vse enakopravno obravnavati, brez diskriminacije in razlikovanja, s sprejemanjem zakonov, ki naj bi veljali za vse ljudi enako.
Ključne besede: Vera, posameznik, zakonodaja, enakost, ločenost države in Cerkve.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1615; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (711,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici