| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3825; Prenosov: 989
.pdf Celotno besedilo (392,48 KB)

2.
VZPOSTAVITEV ZEMLJIŠKOKNJIŽNE LISTINE
Anja Juvan, 2010, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu sem pisala o pravnem institutu vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je tipičen za slovenski pravni red in v enaki obliki ne obstaja v nobenem izmed drugih pravnih redov. Kot je razvidno iz samega imena instituta, ta spada v zemljiškoknjižno pravo in posledično v stvarno pravo. V začetku sem pisala o temeljnih sedmih načelih zemljiškoknjižnega prava, ki je formalno pravo in sestoji iz kogentnih pravnih norm. Opisala sem institut vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki se uporabi, ko predlagatelj nima vseh potrebnih dokumentov za veljaven vpis v zemljiško knjigo, ker so se ti izgubili ali uničili. V takšni situaciji sodišče vzpostavi listino, ki predlagatelju omogoči, da svojo stvarno pravico lahko vpiše v zemljiško knjigo. Seveda pa zakon določa pogoje pod katerimi se lahko takšna vzpostavitev izvede. V drugem delu diplomske naloge sem opisala dejanski primer, kjer se je večkrat uporabilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
Ključne besede: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ZZK-1, SPZ, temeljna načela, predlog, oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, izpodbojna tožba, posadna listina, SPB-1 Domžale
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 3742; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

3.
USKLADITEV ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA Z DEJANSKIM, KI TEMELJI NA KONKRETNEM PRIMERU
Špela Rokavec, 2016, diplomsko delo

Opis: S posadno listino se opredeljuje listina o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, saj zaradi določenih pravnih dejstev knjižno stanje ne ustreza resničnemu pravnemu stanju. Z novelo ZZK-1C je bil 40. člen dopolnjen z novim tretjim odstavkom, po katerem se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih listin dovoljuje vpis lastninske pravice ali druge pravice v korist druge osebe. S posadno listino zemljiškoknjižni lastnik priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe, z listino o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pa se nadomešča pravno poslovni prenos. Razlika je v tem, da je izvirna pridobitev neodvisna od pravnega prednika, zato izda takšno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, pa dejansko to ni, in v posadni listini prizna dejstva priposestvovanja osebi, ki ji priznava stvarno pravico in zato dovoljuje vpis nanjo. V drugem primeru pa je potrebno upoštevati načelo pravnega prednika . Tudi ko je podlaga za vpis v zemljiško knjigo ena izmed teh listin, morajo biti upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila. V obeh primerih mora biti listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine, oziroma v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih predpisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
Ključne besede: uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, posadna listina, stavbna pravica, hipoteka, etažna lastnina, preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1829; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (640,33 KB)

4.
Razlika med posadno listino in uskladitveno listino
Diana Viher, 2017, magistrsko delo

Opis: Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potreben zavezovalni in razpolagalni pravni posel ter dodatno še vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način s katerim pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičninah dobi svoj zunanji izraz. Podlaga za vpis je listina, ki izpolnjuje točno določene zakonske pogoje, vendar je novela ZZK-1C z letom 2011 strankam ponudila še dve drugi listini, v primeru, da stranke ne razpolagajo z listino, ki izpolnjuje zakonske pogoje in lahko z njima popravi oziroma uredi neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj jih zakon enači z zemljiškoknjižnim dovolilom. Omenjeni listini sta predmet obravnave magistrskega dela. V magistrskem delu bomo najprej sistematično predstavili načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah, razlikovanje predmetnih listin namreč izhaja prav iz načinov pridobitve, ki se s posamezno listino vpisujejo in so bistveni za razumevanje obravnavanih institutov. Glede na to, da sta instituta razmeroma nova bomo v magistrskem delu obravnavana instituta predstavili z veliko mero posluha za sodno prakso in s tem teoretičnemu delu dali življenje skozi sodno prakso. Prva listina, ki je predmet obravnave je posadna listina, ki vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Druga listina pa je uskladitvena listina oziroma pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice (ponavadi zaradi nerazpolaganja z izvirnikom) in se z njo usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim ali služi kot nadomestitev izgubljenih oziroma uničenih izvirnikov. Gre torej za izjavo osebe, ki jo izstavlja, da dovoljuje vpis lastninske pravice v korist nasprotne stranke z namenom uskladitve ali nadomestitve. Ključna razlika med obravnavanima institutoma je, da je pri posadni listini načelo pravnega prednika brezpredmetno, med tem, ko se pri uskladitveni listini mora načelo pravnega prednika striktno in dosledno spoštovati. Predmetnima listinama pa je skupno, da se uporabljata le, kadar med strankami ni spora o lastninski pravici in zato ni potrebe po sodnem reševanju. Razlikovanje obravnavanih listin in doslednost sodne prakse pri presoji, ali je lahko posadna listina v konkretnem primeru podlaga za vknjižbo ali pa je v danem primeru potrebna uskladitvena listina, ki ji je potrebno skladno z spoštovanjem načela pravnega prednika priložiti pravno podlago za vsak pravnoposlovni prenos ter kljub načelu formalnosti zemljiškoknjižnega razloga vsebinska oziroma materialna presoja zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o vpisu pa je bistvenega pomena za to, da se sledi namenu zakonodajalca pri uvedbi novih institutov in preprečevanje uporabe posadne listine z namenom preskoka pravnega prednika in ubiranja lažje poti, pri čemer pa niso izpolnjene zakonsko določene predpostavke originarne pridobitve lastninske pravice. Pomembno je tako najti ustrezno ravnotežje med spoštovanjem volje strank in pravno varnostjo prometa nepremičnin.
Ključne besede: Zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, lastninska pravica, nepremičnine, zemljiškoknjižno dovolilo, posadna listina, uskladitvena listina, načelo pravnega prednika.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 794; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici