| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzajemni skladi Zavarovalnice Triglav : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ranko Babić, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: vzajemni sklad, portfelj, vlagatelj
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2849; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (371,45 KB)

2.
UČITELJEVA REFLEKSIJA POUKA
Daniela Bedernjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava učiteljevo refleksijo pouka in njeno razvitost oziroma razširjenost v praksi. V teoretičnem delu so predstavljena temeljna teoretična pojmovanja, opredeljen je tudi pojem refleksija ter so opisani njena vloga, pomen, vrste in pristopi, ki se pojavljajo v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi ugotovitve empiričnega raziskovanja refleksije pouka v neposredni vzgojno-izobraževalni praksi, ki osvetljujejo pogostost, način, korist in vsebino te dejavnosti učiteljev, razlike glede na delovno dobo učiteljev in razlike glede zaposlitev učiteljev v osnovni ali srednji šoli.
Ključne besede: refleksija, refleksivni učitelj, refleksija v akciji, refleksija o akciji, učiteljev dnevnik, portfelj, izobraževalni proces, učitelj
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 5570; Prenosov: 943
.pdf Celotno besedilo (802,05 KB)

3.
UPRAVLJANJE INVESTICIJSKEGA PORTFELJA BANKE
Alma Šljivar, 2009, diplomsko delo

Opis: Ne glede na to, za kakšno vrsto investicij se banka v nekem danem trenutku odloča, je pomembno, da preudarno določi cilje in namen, ki jih želi z investiranjem doseči. Končni cilj vsakega investicijskega portfelja je maksimizirati dobiček ob danem tveganju. Z ohranitvijo kapitala želijo banke kot investitorji ohranjati kupno moč svojih investicij in zato opravljajo nakupe tistih vrednostnih papirjev, kjer je tveganje manjše. Eden pomembnejših ciljev banke je likvidnost, ki je pomembna za opravljanje vseh tekočih plačilnih obveznosti. Da pa bi lahko vse obveznosti izpolnjevala, mora razpolagati z zadostno količino likvidnostnih rezerv. Le-te se lahko na podlagi zahteve centralne banke spreminjajo. Če želi banka oz. njeni strokovnjaki zadolženi za upravljanje investicijskega portfelja, racionalno in optimalno upravljati s portfeljem, morajo poznati značilnosti in vsebino tako dolžniških kot lastniških vrednostnih papirjev, da bi lahko ustrezno presodili kateri instrument znotraj posamezne kategorije lahko za banko v danem trenutku pomeni najboljšo investicijo. Pri investicijah z dolžniškimi vrednostnimi papirji, namenjenih za financiranje raznih projektov, morajo banke jamčiti za izpolnitev svojih obveznosti. Gibanje investicij v vrednostne papirje bo banka vsakoletno na podlagi tržnih trendov razporejala glede na ročnost-kratkoročne ali dolgoročne, glede na valuto-domačo ali tujo in pa glede na njihov namen pridobitve-sredstva, ki so namenjena trgovanju ali prodaji, sredstva, ki jih poseduje do zapadlosti ali pa sredstva, ki so pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Ključne besede: Ključne besede: • investicijski portfelj, • banka, • vrednostni papirji, • donosnost, • tveganje.
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 1395; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (807,58 KB)

4.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Ključne besede: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1533; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (930,55 KB)

5.
UVAJANJE RAČUNALNIŠKE PODPORE ZA VODENJE LASTNEGA PORTFELIJA POSLOVNE BANKE
Zdenka Cebe, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsaka banka želi oplemenititi sredstva svojih varčevalcev, vendar mora pri plasiranju maksimalno upoštevati zakonsko postavljene omejitvene faktorje, da bi s tem zagotovila ustrezno predpisano likvidnost, kapitalsko trdnost in dobičkonosnost. Banka je izpostavljena različnim tveganjem, zato je potrebno, da so vse bančne funkcije podprte z ustreznimi računalniškimi rešitvami, ki dajejo ustrezne informacije za potrebe odločanja analiziranja, nadziranja, poročanja notranjim in zunanjim uporabnikom informacij. Delež bančnih naložb v vrednostne papirje predstavlja skoraj tretjino bančne vsote, zato je za vodenje lastnega portfelja banke potrebno poiskati ustrezno in učinkovito računalniško rešitev, ki bo skladna s strateškimi usmeritvami in varnostno politiko banke, hkrati pa bo poleg računovodskega spremljanja vključevala še vrsto funkcionalnih lastnosti, ki so podlaga za odločanje managementa. Učinkovita računalniška rešitev za vodenje lastnega portfelja banke se odraža v zmanjšanju tveganj pri upravljanju z likvidnimi naložbami banke, povečani prilagodljivosti razmeram na finančnem in kapitalskem trgu. Zelo pomembno tudi je, da se zmanjša vpliv človeškega faktorja.
Ključne besede: trg vrednostnih papirjev, vrednostni papir, portfelj, zakladništvo, prenova in informatizacija poslovnih procesov, življenjski cikel razvoja informacijskega sistema, računalniška rešitev
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1564; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
UPORABA SISTEMOV LMS V PEDAGOŠKI PRAKSI
Jaka Petrič, 2010, diplomsko delo

Opis: Portfelj se je pri nas v izobraževanju uveljavil kot mapa učenčevih izdelkov oz. dosežkov, vendar portfelj najbolje opišemo, če ga pojmujemo kot zbirko izbranih del njegovega lastnika, ki so nastali v nekem časovnem obdobju in so oprijemljivi dokaz njegovega napredka. Področja kjer se srečujemo z uporabo portfelja so različna. Kot smo že omenili, se z njim srečamo v času izobraževanja ali v obdobju iskanja zaposlitve. Velikokrat pa ga srečujemo v finančnem svetu, kjer služi kot predstavitev podjetja ali osebe. Oblika, v kateri je portfelj izdelan, je ne glede na to kakšne vrste je, v kakšne namene se uporablja in na čigavo pobudo, vedno enaka. Poznamo klasično obliko portfelja, ki je narejen v obliki vložne mape, v katero vstavljamo svoje dosežke in refleksije. Ker danes živimo v obdobju tehnološkega napredka in eksplozije informacijske tehnologije, je tudi portfelj doživel preobrazbo in njegova digitalna različica dominira nad papirno zaradi dodatnih možnosti, ki jih ponuja. Za urejanje in delo s portfelji poznamo veliko različnih načinov in orodij. Najosnovnejša delitev teh orodij je na tista, ki so namenjena posameznikom in so bolj preprosta, ter na tista, ki so namenjena uporabi znotraj ustanov in ponujajo več naprednih možnosti. Za posameznika izbira orodja ne igra neke ključne vloge, bolj pomembno je, da orodje obvlada. Na izbiro orodja, ki ga bo uporabljala neka ustanova pa vpliva veliko stvari in je potrebno pošteno razmisliti za katero rešitev se bodo odločili. Fakulteta na kateri študiram že uporablja izobraževalni informacijski sistem Moodle, zato sva z mentorjem sklenila, da bi bila najustreznejša rešitev v tem primeru, razširitev znotraj sistema samega. Prednosti razvoja razširitve znotraj poznanega sistema, je več. Najpomembnejša izmed njih je ta, da ga zaposleni in študenti že poznajo in uporabljajo. Kadar se odločimo za integracijo želene razširitve v obstoječi informacijski sistem je pomembno, da proučimo ali obstaja že podobna rešitev kot jo želimo sami. Ne sicer vedno, ampak včasih je enostavneje obstoječo rešitev proučiti in prilagoditi svojim potrebam kot začeti od začetka. Tudi, če rešitev ne obstaja je integracija v obstoječi sistem še vedno koristna in nam prihrani veliko programerskega moči, ker je mogoče ponovno uporabiti že obstoječe dele programske kode in zgrajene mehanizme. Lahko bi rekli, da je integracija v primeru obstoječega sistema nujna.
Ključne besede: pedagoška praksa, LMS sistem, Moodle, portfelj, elektronski portfelj, razširitev, modul
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1808; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

7.
Strateško načrtovanje informacijskih sistemov na področju hotelskega poslovanja
Jernej Gostečnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Informacijska tehnologija (v nadaljevanju: IT) prevladuje v vseh funkcijah strateškega in operativnega menedžmenta. Informacija je gonilna sila v turizmu in prav zaradi tega IT omogoča priložnosti in izzive v tej panogi. Uporaba IT v hotelirstvu predstavlja vedno večji dejavnik vzpostavitve konkurenčne prednosti. Za uspešno implementacijo IT pa ni dovolj le uvedba rešitve, temveč je potreben strateški pristop k uvedbi, ki temelji na usklajenem in povezanem delovanju poslovne strategije in strategije informacijskih sistemov (v nadaljevanju: IS). V tem delu v okviru poslovne strategije izhajam iz funkcij menedžmenta, ki opredeljujejo poslovanje podjetja. Ta opredelitev je ključnega pomena za nadaljnjo informatizacijo v podjetju, ker so vse aktivnosti informatizacije v podjetju usmerjene v podporo poslovanju. Predstavljeni sta predvsem funkciji načrtovanja in organiziranosti, od katerih nam prva pomaga opredeliti cilje poslovanja, druga pa odraža način, kako želi podjetje uresničiti zastavljene cilje. Usklajevanje poslovne strategije in strategije IS nazorno prikazuje ogrodje strateškega menedžmenta IS (Clarke 2007, 168), ki v nadaljevanju služi kot osnova predstavljeni metodologiji za strateško načrtovanje IS, ki ti strategiji združuje. V tem delu sem predstavil rešitve za hotelsko poslovanje, na podlagi katerih se izvaja informatizacija poslovanja in pridejo v poštev kot sestavni del rešitev v okviru metodologije za strateško načrtovanje IS. Predstavljena metodologija za strateško načrtovanje IS je sestavljena iz naslednjih aktivnosti: - analiza strateških elementov, - izdelava preglednega modela organizacijskega sistema, - izdelava modela povezovanja, - IS/IKT-analiza, - izdelava strateške mreže in prioritetne liste vpeljave novih tehnologij. S pomočjo te metodologije sem podal predlog za nadaljnji razvoj strateških rešitev v okviru informatizacije poslovanja v podjetju Thermana d. d.
Ključne besede: menedžment, načrtovanje, organiziranje, poslovna strategija, informacijski sistem, informacijska tehnologija, strateško načrtovanje, informatizacija poslovanja, usklajenost strategij, konkurenčna strategija, konkurenčna prednost, hotelsko poslovanje, portfelj, ključni dejavniki uspeha (KDU), ključni kazalniki uspešnosti (KPI), sistemi za upravljanje s sredstvi, metodologija strateškega načrtovanja, strateški hotelski informacijski sistem (SHIS).
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2556; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
IZBIRA NAJUSTREZNEJŠIH ALTERNATIV ZA OBLIKOVANJE NALOŽBENEGA PORTFELJA Z ODLOČANJEM PO VEČ KRITERIJIH HKRATIH
Patricija Skerbiš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja individualno raziskavo s pomočjo odločanja po več kriterijih hkrati o izbiri ustreznih alternativ za oblikovanje osebnega naložbenega portfelja. Namen naloge je ugotoviti, katere alternative naj racionalna oseba, katere cilj je povečati donosnost privarčevanih sredstev, vključi v svoj portfelj. Končni rezultat je odvisen od ciljev, ki jih želi odločevalec doseči, od nagnjenosti k tveganju ter razpoložljivega dohodka. V teoretičnem delu naloge, ki je osnova za izvedbo praktičnega dela, smo predstavili metode za odločanje po več kriterijih hkrati in bistvene lastnosti posameznih alternativ, na katere mora biti odločevalec pozoren, v empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo računalniškega programa Web-HIPRE, ki omogoča reševanje problemov po več kriterijih hkrati, zastavljeni problem rešili. Ker vsem izbranim alternativam nismo mogli določiti enakih kriterijev in podkriterijev, ampak veljajo za vsako skupino alternativ drugačni kriteriji, smo proces odločanja ponovili za vsako skupino alternativ posebej. Z programom Web-HIPRE smo za vsako skupino alternativ strukturirali odločitveni problem v obliki drevesa odločanja, nato smo opravili merjenje vrednosti alternativ z intervalsko skalo ter določili uteži kriterijem in preference do alternativ, ter izračunali agregirane vrednosti alternativ. Na koncu smo opravili še analizo občutljivosti. Ko smo za vse skupine alternativ opravili analizo, smo izmed vsake skupine alternativ izbrali najboljšo alternativo in prišli do sklepa, da je glede na izrečene sodbe odločevalca o pomembnosti kriterijev, naložbeni portfelj sestavljen iz dolgoročnega vezanega depozita pri Novi ljubljanski banki, obveznice, ki ga je izdalo podjetje KD Group, delnice farmacevtskega podjetja Krka in delniškega vzajemnega sklada Infond Bric.
Ključne besede: Analiza odločanja, večkriterijsko odločanje, kriterij, atribut, alternative, agregirana vrednost, analiza občutljivosti, Web-HIPRE, naložbeni portfelj, dolgoročni vezani depozit, obveznica, delnica, vzajemni sklad
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1733; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
PRIMERJAVA MODELA VREDNOTENJA DOLGOROČNIH NALOŽB (CAPM) IN ARBITRAŽNE TEORIJE CEN (APT)
Katja Miklič, 2011, diplomsko delo

Opis: Spoznati želimo model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM) in arbitražno teorijo cen naložb (APT). Oba modela želita ugotoviti, kakšne bodo pričakovane donosnosti v nekem portfelju. S CAPM-jem izračunavamo pričakovane donosnosti s pomočjo povprečja in variance, medtem ko so pri APT-ju pomembni faktorji. APT je neke vrste nadgradnja CAPM-ja. Raziskovalci, ki so modela primerjali (pri gozdarskih in kmetijskih naložbah) so ugotovili, da je APT model krepkejši, vendar pa tudi rezultatov CAPM-ja ne gre zanemariti. Pri obeh pa so med svojim raziskovanjem naleteli na težave. Oba imata svoje prednosti in slabosti. Kitajski raziskovalci so ugotovili, da je APT na kitajskem borznem trgu neuporaben, medtem ko so na Japonskem tudi testirali ta model in pokazali, da je ta model v prednosti pred CAPM-jem. CAPM pa se lahko uporablja tudi kot orodje za strateško planiranje, in sicer v korporacijah, ki se morajo odločiti, katere posle bodo obdržali in katere odstranili.
Ključne besede: moderna portfeljska teorija (MPT), model vrednotenja dolgoročnih naložb (CAPM), arbitražna teorija cen naložb (APT), portfelj, diverzifikacija, tveganje, specifično tveganje, sistematično tveganje, koeficient β
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 1584; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (509,48 KB)

10.
KREDITNA POLITIKA
Andrej Bogdan, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kreditna politika bank vsebuje pravila kreditiranja. Banke morajo preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca, določiti stopnjo tveganja in kredit ustrezno zavarovati. To so ključni elementi kreditne politike. Pri preverjanju kreditne sposobnosti se banke zanašajo na zunanje informacije o finančnem položaju potencialnih kreditojemalcev. V pomoč pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca so bankam bonitetne ocene bonitetnih agencij, podatki iz sistema SISBON. Banke lahko kredit poplačajo iz prihodkov kreditojemalca oz. njegovega denarnega toka, iz sredstev bilance stanja ali zastavljenih sredstev (garancij in poroštev), iz osebnega jamstva in poroštva lastnikov ter zavarovanja sklenjenega pri zavarovalnici. V diplomskem seminarju smo predstavili elemente kreditne politike v teoriji ter prikazali javno dostopne podatke o kreditih dveh največjih slovenskih bank. Viri financiranja obeh bank so podobni, pri kreditnem portfelju pa smo zaznali majhne razlike. Razlogi v podobnosti portfelja najverjetneje izhajajo iz dejstva da sta obe banki v opazovanem obdobju bili v večinski lasti države.
Ključne besede: kreditna politika, vrste kreditov, kreditno tveganje, kreditni portfelj, bonitetna ocena, zavarovanje kredita
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 2700; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (658,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici