SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Raziskave poroznosti sintranih kontaktnih stremen : diplomsko delo
Vasilij Barber, 1995, diplomsko delo

Ključne besede: sintranje, poroznost, kvantitativna metalografija, metalografija
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1437; Prenosov: 0

5.
ANALIZA POROZNOSTI IN DRAPIRANJA TEKSTILIJ ZA FILTRIRANJE BAZENSKE VODE
Jasmina Sraka, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomska naloga obravnava analizo poroznosti in sposobnosti prileganja različnih filtrnih vreč za filtriranje bazenske vode, z namenom ugotavljanja primernosti tekstilij (določenega proizvajalca) za filtrne vreče ter primernosti metode živosrebrne porozimetrije za določanje parametrov poroznosti tovrstnih materialov. Parametre poroznosti sem merila s porozimetrom Pascal 140, parametre sposobnosti prileganja tekstilij pa s pomočjo Drape metra. Testirala sem štiri različne vrste tekstilij za bazenske filtrne vreče, od tega tri dvosnutkovna pletiva (Viking, Aquacat 3000, Aquacat Alpha) in eno tkanino (Aquacat 3000), ki so vsa imela podobno vrednost volumenske poroznosti (90%), razlikovala pa so se po drugih konstrukcijskih parametrih (debelini, masi) in po deklarirani vrednosti velikosti zadrževanja delcev umazanije. Ugotovila sem, da je pri uporabi metode živosrebrne porozimetrije pomembna izbira ustreznega dilatometra za posamezne vrste analiziranih tekstilij. Za tanjše in površinsko bolj porozne materiale je bolj smiselno uporabiti metodo merjenja parametrov poroznosti s pomočjo ultradilatometra, kjer je pritisk vbrizgavanja živega srebra nižji, medtem ko je za debelejše, kompaktnejše in bolj toge materiale bolje uporabiti metodo merjenja parametrov poroznosti s pomočjo navadnega dilatometra. Rezultati srednjega premera por so odvisni od nastavitve števila velikostnih razredov, če uporabimo metodo izračunavanja srednjega premera por na podlagi porazdelitve por po velikostnih razredih ter od vrste tekstilije, ki jo analiziramo. Tako je za vzorca 3000-80 in VIKING-80 bolje uporabiti ultradilatometer, medtem ko je za vzorca 3000-15 in ALPHA-20 primernejši navadni dilatometer. Izmerjeni parametri drapiranja (koeficient drapiranja, število gub) so pokazali, da ima najnižjo sposobnost drapiranja vzorec 3000-15, najvišjo pa vzorec ALPHA-20. Glede na rezultate analize parametrov poroznosti in parametrov drapiranja, sem ugotovila, da je izmed analiziranih vzorcev tekstilij za filtrne vreče na področju bazenske tehnike najprimernejša tkanina 3000-15.
Ključne besede: filtriranje bazenske vode, konstrukcija tekstilij, poroznost, drapiranje
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 1772; Prenosov: 117
.pdf Polno besedilo (4,25 MB)

6.
Vpliv poroznosti netkanih tekstilij na gospodinjske krpe na njihove uporabne lastnosti
Melita Jovan, 2010, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil definirati vpliv porozne strukture netkanih tekstilij za gospodinjske krpe, namenjenih čiščenju steklenih površin, na nekatere njihove uporabne lastnosti (navzemanje vode, kapilarni dvig vode in odpornost prti drgnjenju). S pomočjo živosrebrnega porozimetra smo izmerili parametre poroznosti surovih in apretiranih netkanih tekstilij, analizirali njihovo porozno strukturo in vpliv apreture ter s pomočjo genetskih algoritmov definirali modele napovedovanja parametrov poroznosti in uporabnih lastnosti surovih netkanih tekstilij. Vzorci netkanih tekstilij, ki so se med seboj razlikovali po gostoti oziroma poroznosti ter surovinski sestavi, so bili izbrani iz nabora različnih konstrukcij netkanih tekstilij iz prodajnega programa gospodinjskih krp proizvajalca Konus-Konex. Ugotovili smo, da imajo vzorci z večjo poroznostjo večje navzemanje vode in večji kapilarni dvig vode, a slabšo odpornost proti drgnjenju. Razlike med uporabnimi lastnostmi gospodinjskih krp med posameznimi mešanicami vlaken se po nanosu apreture zmanjšajo glede na surove vzorce. Za dosego zahtevanih vrednosti uporabnih lastnosti ni potreben večji delež dragih viskoznih vlaken. Napovedovanje parametrov poroznosti in uporabnih lastnosti netkanih tekstilij z genetskimi algoritmi je bilo uspešno, zato lahko te modele uporabimo v fazi konstruiranja ter tako prihranimo čas in stroške za izdelavo netkanih tekstilij z želenimi uporabnimi lastnostmi.
Ključne besede: netkane tekstilije, poroznost, konstrukcija, uporabne lastnosti, genetski algoritmi
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 1916; Prenosov: 71
.pdf Polno besedilo (57,97 MB)

7.
MODEL RAZVOJA NOVIH IZDELKOV ZA GRADNJO TOPLOTNO VARČNIH OBJEKTOV
Melita Majč, 2010, magistrsko delo

Opis: Obremenjevanje okolja je posledica človekovih aktivnosti, zato si mora vsako podjetje prizadevati za zmanjševanje emisij, to je z zamenjavo oziroma uvedbo čistejših tehnologij, z zamenjavo goriv in surovin ali da se dejavnosti, ki preveč obremenjujejo okolje, celo opustijo, če ni druge možne rešitve. Omenjeno problematiko je podjetje Wienerberger Opekarna Ormož d.d. vključilo v strategijo razvoja in sicer z razvojem novega izdelka, spremenjene proizvodne tehnologije in novega načina gradnje toplotno varčnih objektov. Predviden je referenčni objekt, kjer bi lahko eksperimentalno določili prednosti predvidenega projekta glede na evropska in slovenska predvidevanja o zmanjševanju rabe energije.
Ključne besede: obremenjevanje okolja, raba energije, čistejša tehnologija, poroznost, opečni izdelek, konstrukcijske rešitve, okoljska investicija
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1376; Prenosov: 138
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

8.
Optimizacija procesa tlačnega litja s pomočjo jet cool sistema
Josip Matanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava in rešuje problematiko nastanka strjevalne poroznosti v ulitku iz aluminija pri procesu tlačnega litja. Strjevalna poroznost se je pojavljala na mestih, kjer take poroznosti nismo mogli odpraviti. S pomočjo naše standardne tehnologije te težave nismo mogli odpraviti in smo bili v podjetju prisiljeni poiskati novo rešitev.Odločili smo se za nakup stroja jet cool sistem LETHIGUEL HDK4, s katerim bi težavno strjevalno poroznost odpravili. Novo tehnologijo je bilo potrebno v proces tlačnega litja najprej vpeljati s predelavo tlačnega orodja ter nato proces tlačnega litja naknadno zoptimirati.Po uporabi stroja jet cool sistem LETHIGUEL HDK4 in po optimiranju litja so bili rezultati vidni že po prvem preizkusu. Strjevalno poroznost smo namreč v celoti odpravili.
Ključne besede: proces tlačnega litja, jet cool sistem, tlačno orodje, napake pri tlačnem litju, strjevalna poroznost, optimizacija, ulitki iz aluminija
Objavljeno: 13.05.2013; Ogledov: 1077; Prenosov: 209
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

9.
Izdelava in optimizacija orodja za tlačno litje aluminijevih odlitkov
Dražen Bekavac, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje postopek pridobivanja novega posla za izdelavo odlitkov iz aluminijeve zlitine ter samo optimizacijo orodja za tlačno litje. Pri tem sem opisal, kako poteka postopek od povpraševanja kupca za izdelavo izdelka do dejanske izdelave prvega serijskega naročila s finančno strukturo, pri katerem so posamični oddelki opravljali svojo vlogo.
Ključne besede: tlačno livarstvo, jet cool system, tehnologija litja, poroznost, optimizacija, tlačno orodje, ulitki iz aluminijeve zlitine
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 1037; Prenosov: 268
.pdf Polno besedilo (3,20 MB)

10.
SINTEZA POLI(STIREN-DIVINILBENZEN) ZRN IZ SUSPENZIJE IN OPTIMIZACIJA SPECIFIČNE POVRŠINE
Žan Zore, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv raznih parametrov na poroznost, velikost in velikostno porazdelitev poli(stiren-divinilbenzen) zrn. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksilakrilat. Za primerjavo smo pripravili še zrna iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat sta služila kot zamreževalo, 2-etilheksilakrilat pa kot monomerni plastifikator. Z namenom študije polimernih zrn smo spreminjali porogeno topilo in njegovo količino, količino zamreževala, hitrost mešanja in obliko reaktorja. Pripravljena zrna smo okarakterizirali z optičnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi in z adsorbcijsko/desorpcijsko porozometrijo z BET metodo izmerili specifično površino nastalih polimernih zrn. Kot porogen smo uporabili dobra in slaba topila ter linearni polimer. Dobra topila so bila toluen, tetrahidrofuran in klorobenzen, slaba topila n-heptan in izopropanol ter kot polimerni porogen polistiren raztopljen v toluenu ali klorobenzenu. Največjo specifično površino smo zasledili pri uporabi n-heptana. Do iste ugotovitve smo prišli pri uporabi n-heptana pri zrnih iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Ta zrna v primerjavi s poli(stiren-divinilbenzen) zrni niso bila pravilne okrogle oblike. S povečevanjem volumskega deleža porogena se je povečevala tudi poroznost, vendar se je pri vzorcih z več kot 50 % deležem začela zmanjševati, kar je posledica sesedanja por. Da bi preprečili sesedanje por, smo dodali plastifikator 2-etilheksilakrilat za povečanje mehanske trdnosti. Pri vplivu povečevanja deleža zamreževala smo ugotovili povečanje specifične površine, vendar smo s tem izgubljali delež monomera. Prav tako smo proučevali vpliv hitrosti mešanja; ugotovili smo, da se velikost povprečnih premerov zrn s povečevanjem hitrosti mešala zmanjšuje. Opazili smo tudi nekaj odstopanj v območju zelo nizkih in zelo visokih vrtljajev mešala. Pri spremembi oblike reaktorja iz takšnega z zaobljenim dnom na okroglo reaktorsko bučko smo opazili povečanje premera zrn. Naredili smo tudi zrna s kombinacijo spreminjanja zgoraj naštetih parametrov z željo po čim večji poroznosti zrn.
Ključne besede: polimeri, suspenzijska polimerizacija, polimerni delci, poroznost, stiren, divinilbenzen, velikost zrn
Objavljeno: 15.01.2014; Ogledov: 1043; Prenosov: 110
.pdf Polno besedilo (7,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici