| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga videolaringoskopije pri oskrbi dihalne poti pri porodnicah
Iva Blajić Šarac, 2020, doktorska disertacija

Opis: Uvod V primerjavi s kirurško populacijo je vloga videolaringoskopije pri porodnicah manj raziskana. To potrjuje tudi Cochranova baza podatkov, v kateri je samo ena od 64 randomiziranih študij primerjala videolaringoskopijo z direktoskopijo pri porodnicah in ugotovila podaljšan čas do vstavitve dihalne cevke v sapnik pri uporabi McGrath Series 5 videolaringoskopa. Večina dosedanjih študij v porodništvu je bila namreč samo opazovalnih ali je šlo za prikaze kliničnih primerov. Poročale so o uspešni rabi različnih videolaringoskopov pri predvideno ali nepredvideno težki vstavitvi dihalne cevke v sapnik. Ker je čas do uspešne vstavitve dihalne cevke bistvenega pomena pri nujnem carskem rezu tako za mater kot za potencialno ogroženega otroka, so potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo proučile, katera vrsta videolaringoskopa omogoča najkrajši čas za oskrbo dihalne poti pri porodnicah. Glavni namen naše študije je bil torej primerjati čas do vstavitve dihalne cevke v sapnik med C-MAC videolaringoskopom, King Vision videolaringoskopom ter direktno laringoskopijo. Metode Prospektivno randomizirano raziskavo je odobrila Nacionalna etična komisija Republike Slovenije (številka 33/02/25, dne 15. 02. 2015). Raziskava je bila prijavljena tudi v registru kliničnih raziskav Avstralije in Nove Zelandije »ANZCTR« (angl. Australian New Zeland Clinical Trials Registry) pod številko ACTRN12616000527460. V študijo je bilo vključenih sto osemdeset porodnic, ki so bile glede na vrsto uporabljenega laringoskopa naključno razporejene v tri skupine. Primarni cilj raziskave je bil določiti čas do uspešne vstavitve dihalne cevke v sapnik. Sekundarni cilji so bili trajanje laringoskopije, ocena vidljivosti grla po Cormack-Lehanovi lestvici, uspešnost prvega poskusa vstavitve dihalne cevke v sapnik, število vseh poskusov vstavitve dihalne cevke v sapnik, težavnost laringoskopije in vstavitve dihalne cevke v sapnik ter število optimizacijskih manevrov in zapletov med oskrbo dihalne poti. Rezultati Med tremi pripomočki ni bilo statistično pomembnih razlik v času vstavitve dihalne cevke v sapnik, uspešnosti prvega poskusa in številu vseh potrebnih poskusov za vstavitve dihalne cevke v sapnik. Težavnost vstavitve je bila pri C-MAC videolaringoskopu manjša kot pri King Vision videolaringoskopu (P < 0,001), medtem ko med King Vision videolaringoskopom in direktnim laringoskopom (P = 0,06) ter C-MAC-videolaringoskopom in direktnim laringoskopom (P = 0,05) ni bilo statistično pomembnih razlik. Z uporabo King Vision videolaringoskopa je bilo trajanje laringoskopije najdaljše (9±6 s, P = 0,028) in je hkrati zahtevalo tudi največ optimizacijskih manevrov (59 (100%), P < 0,0001). Ne glede na to pa je bila uporaba King Vision videolaringoskopa povezana z najboljšo vidljivostjo grla, namreč kar 47 (80 %) porodnic je imelo vidljivost grla stopnje 1 po Cormack Lehanovi lestvici (P < 0,001). Pet manjših zapletov smo zabeležili pri uporabi King Vision videolaringoskopa in enega z direktnim laringoskopom. Zaključki Ker C-MAC videolaringoskop in King Vision videolaringoskop v primerjavi z direktoskopom nista podaljšala časa za vstavitev dihalne cevke v sapnik, prav tako se nista razlikovala v uspešnosti prvega poskusa ter številu vseh poskusov za vstavitev dihalne cevk v sapnik, bi lahko postala videolaringoskopija primarni intubacijski pristop za oskrbo dihalne poti pri porodnicah za carski rez. Uporaba C-MAC videolaringoskopa je bila najmanj težavna in je hkrati omogočala tudi dobro medsebojno sodelovanje brez nepotrebne izgube časa, zato bi ga lahko uporabljali za rutinsko oskrbo dihalne poti porodnic za carski rez. King Vision videolaringoskop bi lahko koristil v primeru spredaj ležečega grla po neuspešni vstavitvi dihalne cevke v sapnik z uporabo C-MAC videolaringoskopa ali direktnega laringoskopa.
Ključne besede: anestezija, porodništvo, vstavitev dihalne cevke v sapnik, videolaringoskopi, carski rez
Objavljeno: 26.05.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Hellp sindrom in soočanje nosečnic z njim
Tanja Hrnčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Ženske, ki med nosečnostjo zbolijo za hellp sindromom, bolezni ne prepoznajo in velikokrat simptome povezujejo z nosečniškimi težavami. Prav zaradi neprepoznavnosti same bolezni se pojavljajo pri nosečnicah vprašanja, na katera še ni odgovora. Namen diplomskega dela je predstaviti hellp sindrom in njegove simptome ter skozi intervjuje prikazati, kako so se ženske soočale s to boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomski nalogi smo uporabili opisno metodo dela. Iskali smo in pregledali literaturo, ki je bila v angleškem jeziku. Iskanje je potekalo z naslednjimi ključnimi besadami: hellp syndrome, pregnant women, dealing in facing with it. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Medline. Dodatno smo pregledali tudi Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili polno dostopni članki v angleškem jeziku, članki, ki so objavljeni od leta 2009 do 2019. Izključitveni kriteriji pa so bili članki v drugih jezikih in duplikati ter spletni članki, katerih vsebina ni strokovna in ne temelji na znanstvenih ugotovitvah. Kvalitativne podatke smo pridobili s pomočjo metode intervjuiranja. Pri tem smo uporabili vodilo za intervju, katero je sestavljeno iz 7. vprašanj odprtega tipa Rezultati: Ugotovili smo, da je najpogostejši simptom med intervjuvankami bolečina v zgornjem delu trebuha in da je bilo pomanjkanje informacij z strani osebja velik problem pri razumevanju same bolezni.
Ključne besede: bolezensko stanje, noseče ženske, doživljanje, nosečniška bolezen, ginekologija, porodništvo
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 663; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (427,10 KB)

3.
MEDIKALIZACIJA NOSEČNOSTI IN PORODA KOT DRUŽBENA KONSTRUKCIJA
Mirko Prosen, 2016, doktorska disertacija

Opis: Medikalizacija je sociokulturni proces, skozi katerega nemedicinski problemi postanejo opredeljeni in zdravljeni kot medicinski. To je oblika normativnega družbenega procesa, kateremu je podvrženo vse več fizioloških pojavov, med njimi tudi nosečnost in porod, ki nista le biološki, temveč tudi kulturni in družbeni dogodek. Doktorska disertacija obravnava medikalizacijo nosečnosti in poroda v širšem družbenem kontekstu oblikovanja porodnih praks. V teoretičnem delu je pojasnjen proces medikalizacije na primeru nosečnosti in poroda, ki se konča z identifikacijo indikatorjev medikalizacije poroda. Namen, v empiričnem delu zasnovane raziskave, je bil z združevanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod, celovito proučiti fenomen medikalizacije nosečnosti in poroda. V ta namen so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: kako doživljajo in sprejemajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ženske po lastni izkušnji in kakšen je njihov odnos do naravnega poroda; kako zaznavajo in doživljajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ter naravni porod zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva žensk; kakšna je razlika v stopnji medikalizacije poroda med Slovenijo in drugimi izbranimi državami. V sklopu kvalitativne metodologije sta bili uporabljeni narativna metoda in fenomenološka študija, medtem ko je bila v sklopu kvantitativne metodologije uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. V stratificiran namenski vzorec narativne metode je bilo vključenih 19 porodnic in v namenski vzorec fenomenološke študije 16 babic in 4 porodničarji. Priročni vzorec držav v sklopu sekundarne analize podatkov, je poleg Slovenije vključeval tudi Norveško in Finsko. Podatki narativne metode, analizirani s pomočjo metode analize vsebine, skozi štiri osrednje teme izpostavljajo porodne prakse, prepričanja in tradicije, vpete v institucionalno rojevanje; odzive nosečnic na spremljanje in odkrivanje deviantnosti v nosečnosti; reprezentacije materinstva in avtonomijo odločanja. Iz porodnih zgodb je razvidno, da je prva porodna izkušnja za porodnice najbolj določujoča in obenem tudi najbolj učeča izkušnja. Ravnanja porodnic usmerjajo spoznana tveganja, povezana s porodom, ki jih v očeh porodnic oblikujejo zdravstveni delavci, ožja družina, socialne mreže in mediji. Izsledke fenomenološke analize po Colaizzi, ki je bila narejena posebej za babice in porodničarje, pri babicah opredeljuje 12 tematskih skupin in porodničarjih 11. Oboji se zavedajo, da je porod naravni dogodek in medikalizacija ni vedno potrebna, a je pogosto rezultat zahtev porodnic in vpliva farmacevtske industrije. Kompozitni indeks medikalizacije poroda, sestavljen iz devetih indikatorjev med letoma 2000 in 2012 kaže, da se je stopnja medikalizacije poroda v Sloveniji glede na leto 2000 do leta 2012 povečala za 80,3 %, na Finskem za 30 % in Norveškem za 18,3 %. V primerjavi z obema državama je v Sloveniji od leta 2000 najbolj porasla aplikacija antibiotikov ob porodu, število epiduralnih analgezij in carskih rezov. Trend rasti carskih rezov pri prvo in drugorodnicah nakazuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Medikalizacija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. V 21. stoletju bi bilo nepredstavljivo, da bi nekatere bolezni ali stanja povsem demedikalizirali in jih s tem vrnili v čas naravne danosti, visoke umrljivosti ali družbene stigmatizacije. Ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela osvetljujejo medikalizacijo nosečnosti in poroda z različnih perspektiv.
Ključne besede: medicina, porodništvo, babištvo, zdravje žensk, nosečnost, porod, medikalizacija, indeks medikalizacije poroda, družbene dimenzije
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 2238; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

4.
In memoriam
Iztok Takač, 2003, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: biografije, medicina, ginekologija in porodništvo
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 905; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici