1. Zadovoljstvo porodnic z obiskiAmanda Drozg, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Poporodno obdobje je obdobje stresa in velikih sprememb, na katere se morata privaditi novopečena starša. Pomembno je, da novopečeni materi zagotovimo tiho in mirno okolje, kjer se lahko odpočije, ter ji nudimo čim več podpore in razumevanja. Obiski pozitivno vplivajo na počutje porodnice, še posebej, če ji partner nudi čustveno podporo in razumevanje. Čim pogostejši obiski partnerja so pomembni za dober partnerski odnos in povezovanje z otrokom, hkrati pa materi dajejo občutek zadovoljstva.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Merski instrument je bil anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 žensk, ki so matere.
Rezultati: Ugotovili smo, da je 67,5 % anketiranih zadovoljnih z obiski v porodnišnici, 17,5 % nezadovoljnih in 15 % se jih ni opredelilo o zadovoljstvu z obiski. 32,5 % anketiranih se obiski ne zdijo moteči, 12,5 % anketiranih se ni opredelilo, ali so obiski moteči ali ne, 55 % anketiranih se obiski, predvsem pri drugih porodnicah v sobi, zdijo moteči. 90 % anketiranih meni, da je neprimerno, da politiki obiskujejo porodnice in novorojenčke ob novoletnih praznikih.
Razprava in sklep: Čeprav je bilo z obiski v porodnišnici več žensk zadovoljnih kot nezadovoljnih, bi želeli, da bi bilo zadovoljstvo višje. Z odstranitvijo motečih faktorjev, ozaveščanjem ljudi o pomenu počitka in miru matere po porodu ter upoštevanjem hišnega reda obiskovalcev v porodnišnicah bomo delež zadovoljnih žensk lahko zvišali.
Ključne besede: poporodno obdobje, poporodna nega, obisk, porodnica, porodnišnica.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (676,41 KB) |
2. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja zaposlenih v bolnišnici za ginekologijo in porodništvo kranjSandra Sintič, 2021, magistrsko delo Opis: Z zaostrovanjem kompetitivnosti delovnega okolja naraščajo zahteve in pritiski na zaposlene, zagotavljanje ravnotežja med delovnim in družinskim življenjem pa postaja vse pomembnejša prioriteta posameznikov in organizacij. Za dohitevanje potreb po učinkovitih ukrepih usklajevanja so pomembni sistematično raziskovanje, oblikovanje konceptualnega razumevanja in snovanje rešitev. Z magistrskim delom prispevamo k razumevanju dejavnikov uspešnosti usklajevanja delovnega in družinskega življenja v specifičnem okolju porodnišnice. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kje in kakšne so težave pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja zaposlenih v izbrani organizaciji ter na podlagi identifikacije stanja oz. pomanjkljivosti oblikovati predloge za izboljšanje možnosti usklajevanja ter zmanjšanje negativnih posledic neusklajenosti. Rezultati anketne raziskave med zaposlenimi so pokazali, da zaposleni v izbrani porodnišnici v povprečju nimajo težav z usklajevanjem delovnega in družinskega življenja, kot blago problematične pa ocenjujejo zgolj razpoložljivost družini prijaznih ukrepov, pomoč organizacije pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja ter negativni vpliv delovnih obveznosti na družinsko življenje. Med dejavniki, ki vplivajo na usklajevanje delovnega in družinskega življenja, je raziskava izpostavila delovni čas in delovne položaje, ni pa kot pomembnega dejavnika potrdila spola, števila otrok in zakonskega stanu.
Ključne besede: usklajevanje delovnega in družinskega življenja, družini prijazne politike in prakse, organizacija, porodnišnica.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 897; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,46 MB) |
3. Začetne težave pri dojenjuKsenija Zalar, 2012, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Diplomsko delo govori o začetnih težavah pri dojenju. Dojenje je zelo pomembno za novorojenčka in mater in ima številne prednosti za oba. Pri tem je zelo pomembno, da se mati za dojenje odloči že v času nosečnosti in da jo pri tem podpirata ter ji pomagata tudi partner in vsa družina. Začetne težave pri dojenju se pojavljajo tako pri materi kot pri novorojenčku. Pri prvi pristavitvi novorojenčka k prsim pomagajo medicinske sestre – babice v porodnišnicah. Najbolje za novorojenčka je, če je pristavljen k prsim v prve pol ure po rojstvu, saj je takrat njegov sesalni refleks najmočnejši.
Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšne težave imata lahko pri dojenju mati in novorojenček ter kako lahko pri tem pomaga in svetuje medicinska sestra.
Metode: Opravili smo študijo primera matere po enajstih funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon.
Rezultati: Študija primera je pokazala, da je imela mati največ težav že drugi dan po porodu, in sicer z razpokanimi in bolečimi bradavicami, pozneje pa tudi z zatrdlino v dojki. Novorojenček je imel težave predvsem z zaspanostjo, saj je večkrat spal tudi več kot štiri ure in pol, ter s prebavnimi motnjami – kolikami.
Ključne besede: novorojenček, dojenje, mati, porodnišnica, začetne težave pri dojenju.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2013; Ogledov: 2418; Prenosov: 411
Celotno besedilo (326,01 KB) |
4. DOJENJE V NOVOROJENCU PRIJAZNI PORODIŠNICISimona Holcman, 2011, diplomsko delo Opis: Najprimernejši čas, da ženska novorojenčku ponudi dojko je prve pol ure po rojstvu, saj je takrat novorojenček buden in zainteresiran za dojenje. Otrok se bo na maminih prsih umiril, saj pozna bitje materinega srca, njen glas in vonj mu dajeta občutek varnosti. Po tem prvem stiku oziroma dojenju se bo novorojenček umiril in navadno počivajo do 12 ur. V Novorojenčku prijazni porodnišnici dojenja ne omejujemo in veliko novorojenčkov se v prvih dneh po rojstvu doji neprenehoma dokler ne pride do navala mleka. Nekateri novorojenčki se dojijo zelo pogosto, spet drugi so v prvih dneh po rojstvu zelo zaspani in nezainteresirani za dojenje. Običajno so ženske precej zaskrbljene zaradi takšnih vzorcev dojenja, zato je velikega pomena, da ženska razume pomen in koristi takšnega obnašanja novorojenčka.
Metodologija dela. Opravili smo raziskavo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na porodnem oddelku. Želeli smo predstaviti Novorojencu prijazno porodnišnico, pomen dojenja v NPP ter raziskati kako učinkovito je zdravstveno vzgojno delo v porodnišnici. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik, ki je vseboval 18 vprašanj in za prikaz uporabili deskriptivno metodo dela.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, kakšen je pomen dojenja in da je zdravstveno vzgojno delo v porodnišnici zelo učinkovito.
Sklep. Zmeraj manj velja prepričanje, da mora novorojenček jesti na tri ure, saj je v današnjem času na voljo veliko različnih virov, kjer lahko pridobijo informacije o dojenju. V naši porodnišnici vzpodbujamo dojenje na željo novorojenca, da novorojenčki tudi ponoči pogosto sesajo, saj se takrat izloča precej hormona prolaktin, ki je odgovoren za tvorbo mleka. Da ženske lažje prebrodijo prve dni in pridobijo zaupanje vase potrebujejo veliko podpore in pomoči s strani medicinske sestre ter informacij o normalnem obnašanju novorojenčka. Izrednega pomena je individualen pristop medicinske sestre k doječi ženski, upoštevati mora tudi njene psihične, fizične in socialne potrebe saj le tako lahko zagotavlja kakovostno zdravstveno nego ženske in novorojenčka.
Ključne besede: Ključne besede: dojenje, novorojenčku prijazna porodnišnica, rooming-in, pomoč pri dojenju.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 2201; Prenosov: 301
Celotno besedilo (362,24 KB) |
