| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacija izobraževanja v materinski šoli : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Ana Španinger, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: nosečnost, bodoči starši, porod
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2186; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (422,32 KB)

2.
Priprava na porod in vloga spremljevalca v koroški regiji
Lidija Janšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje pripravo na porod in vlogo spremljevalca v koroški regiji. Pomen telesne in duševne priprave na porod, tehnike sproščanja in tehnike za premagovanje bolečine. Opisani so tudi položaji za porod, dihanje med porodom, ter vloga partnerja oziroma spremljevalca. Poudarek je tudi na pomembnosti prvega srečanja z medicinsko sestro, pa naj bo to ob sprejemu ali v šoli za bodoče starše. V drugem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, kjer smo z anketnimi vprašanji ugotavljali, ali so nosečnice seznanjene s tehnikami priprave na porod in če jih upoštevajo ter, ali bodoče mamice pri pripravi na porod spremljajo in spodbujajo partnerji oziroma spremljevalci. Matere, in v zadnjem času tudi očetje, se vse bolj zavedajo, kako pomembna je priprava na porod. Vse več očetov je prisotnih v pripravah na porod, veliko pa se jih danes tudi odloči za prisotnost ob porodu, saj so pomemben člen v procesu nosečnosti in rojevanja partnerke.
Ključne besede: nosečnica, partner, komunikacija, medicinska sestra, priprava na porod, šola za bodoče starše.
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 2787; Prenosov: 593
.pdf Celotno besedilo (326,87 KB)

3.
AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTKI PO CARSKEM REZU
Milka Mikulič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo teoretično predstavili porodniško operacijo – carski rez, aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu in izvedli študijo primera pacientke po carskem rezu. Uvodoma je predstavljena zgodovina carskega reza ter definicija in indikacije za carski rez. Opisana je tudi razlika med elektivnim in nujnim carskim rezom, psihična in fizična priprava pacientke, anestezija za carski rez, prisotnost partnerja ter antibiotična zaščita med carskim rezom. V nadaljevanju smo predstavili zdravstveno nego po carskem rezu. Podana je definicija zdravstvene nege ter posebnosti procesa zdravstvene nege in aktivnosti zdravstvene nege v intenzivni enoti pri pacientki po carskem rezu. Na podlagi študije primera smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Izpostavili smo najpomembnejše in prioritetne probleme, kot so akutna bolečina kirurške rane, nevarnost infekcije, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, motnje spanja, ki so kazalci aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu. Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego; pristop k zdravstveni negi pacientke je bil celosten. Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu smo obravnavali za čas njenega bivanja v intenzivni enoti.
Ključne besede: Ključne besede: porod, carski rez, pacientka, aktivnosti zdravstvene nege, pooperativna zdravstvena nega, študija primera.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 5709; Prenosov: 1589
.pdf Celotno besedilo (438,86 KB)

4.
ZOFKA KVEDER KOT RAZBIJALKA PATRIARHALNIH VZORCEV V LITERATURI S POUDARKOM NA MOTIVU TELESNOSTI (V PRIMERJAVI Z IZBRANIMA AVTORICAMA SREDNJEEVROPSKEGA PROSTORA NA ZAČETKU 20. STOLETJA)
Barbara Fužir, 2009, diplomsko delo

Opis: V opusu Zofke Kveder je moč naleteti na izstopajoče motive s področja telesnosti. Ti se navezujejo na spolnost, porod, materinstvo, samomor in umor. Kvedrova je ubesedila nekatera do takrat literarno pretežno zamolčana področja, do določene mere presegla patriarhalne vzorce svojega časa. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo moč zaznati posebno krizo subjekta. Dve avtorici, Marija Majerová in Julka Hlapec ĐorÄ‘ević, ki sta tako kot Kvedrova delovali tudi na Češkem, ponujata s svojimi deli s področja upodabljanja ženskega subjekta primerjavo s pisateljico Kvedrovo.
Ključne besede: subjekt, objekt, identiteta, telo, spolnost, porod, samomor, umor, kriza subjekta, srednjeevropski kulturni prostor, češki kulturni prostor.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2654; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (680,04 KB)

5.
Pravilno ravnanje z novorojenčkom - handling metoda
Marina Bosak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti prezgodnjega poroda, težave s katerimi se sreča prezgodaj rojen otrok, težave s katerimi se srečajo starši prezgodaj rojenega otroka, pravilno ravnanje z novorojenčkom in koliko je pri tem pomemben kontakt. Metodologija in metode dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je bila izvedena v Sloveniji v Zdravstvenem domu in v Hrvaški v Splošni ambulanti. V vsaki instituciji je bilo anketiranih po petdeset staršev na temo pravilnega ravnanja z novorojenčkom. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da je večja seznanjenost s handling metodo v Sloveniji kot pa na Hrvaškem. Z dvigom izobrazbe in starostjo je povečana tudi seznanjenost staršev s handling metodo. Handling metodo bolje poznajo mamice kot pa očetje in jo pri negi otroka doma tudi več uporabljajo. Sklep. Pri nedonošenih otrokih je potrebno izvajati handling metodo. Handling metoda je priporočljiva ne samo za nedonošenčke ampak za vsakega otroka. Zelo je pomembno, da so vsi starši novorojenih otrok seznanjeni s pravilnimi postopki nege lastnega otroka oziroma pravilnem dvigovanju, polaganju, nošenju, pestovanju, hranjenju, igranju, oziroma o pravilnih postopkih v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: Ključne besede: prezgodnji porod, značilnosti nedonošenčkov, težave nedonošenčeka, pravilno ravnanje z novorojenčkom - handling metoda, kenguru metoda
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 3841; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (15,12 MB)

6.
Parametri reprodukcije in poroda pri kravah dojiljah lisaste pasme
Majda Štelcer, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskavo smo opravljali v obdobju od leta 2010 do leta 2012 na dveh kmetijah s kravami dojiljami lisaste pasme. Analizirali smo 45 porodov (37 pri kravah in 8 pri telicah). Preučevali smo različne parametre v obdobju pred in med telitvijo. Pred telitvijo smo spremljali različna predhodna znamenja. Ugotovili smo, da so se ta začela pojavljati v obdobju enega tedna pred telitvijo (mehčanje vezi 7 dni, nabrekanje vimena 7 dni in prisotnost mleziva v vimenu 2 dni pred telitvijo), topitev materničnega čepa pa se je začela že 8 dni pred porodom. Pri telicah se je vime začelo razvijati dva meseca in pol pred telitvijo, mlezivo pa je bilo prisotno 4 dni pred telitvijo. Pri telitvi smo ugotovili, da se je alantoisni mehur pojavil 36 minut pred nogicami teleta, tele pa je bilo porojeno v dobrih 14 minutah. Večina telet (95,6 %) se je otelila v normalni prednji legi. V fizioloških mejah (do 12 ur po porodu) je bila izločena tudi posteljica. Pri živalih, ki so bile vključene v raziskavo, je brejost v povprečju trajala 290 dni, doba med dvema telitvama pa 385 dni.
Ključne besede: reprodukcija, krave dojilje, porod, lisasta pasma
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1649; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (499,61 KB)

7.
Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju
Peter Brdnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju je odvisna predvsem od znanja, spretnosti in veščin. Za vsako odločitev in dejanje prevzema odgovornost, zato je kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje na temo o nosečnosti in porodu izredno pomembno. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti potek poroda in vlogo diplomiranega zdravstvenika med potekom poroda na terenu. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bilo zajetih 5 enot NMP v severovzhodnem delu Republike Slovenije(Maribor, Slovenska Bistrica, Celje, Slovenske Konjice in Lenart). Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, ki smo ga meseca januarja in februarja 2013 razdelili med 100 anketirancev. Vrnjenih smo dobili 68 anketnih vprašalnikov, s pomočjo katerih smo ugotavljali seznanjenost enot NMP o porodu in vodenju poroda na terenu. Za opis osnovnih lastnosti smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo statistično obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Anketiranci so imeli na terenu le nekaj porodov v svoji karieri. Za vodenje poroda imajo dejansko premalo znanja (65 %). Enota NMP Slovenska Bistrica je najbolj seznanjena o porodu nasploh. Anketiranci z daljšo delovno dobo niso bolj seznanjeni s potekom poroda kot anketiranci s krajšo delovno dobo. Vsi anketiranci se premalo udeležujejo strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj o porodu. Sklep: Enote NMP, ki so sodelovale v raziskavi, imajo premalo znanja o nosečnosti in vodenju poroda na terenu. Na to temo so potrebna dodatna kontinuirana strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja s praktičnimi prikazi in preverjanjem znanja.
Ključne besede: nosečnost, porod, porod na terenu, porodnica, novorojenček, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1538; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
POPORODNA DEPRESIJA IN POMEN ZDRAVSTVENE NEGE
Sara Vigali, 2013, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj si človek misli o sebi in svojem življenju, kako čuti in doživlja svet okoli sebe, vpliva tudi na izvajanje nekaterih življenjskih aktivnosti. Glede na to, da lahko pušča posledice tako na zdravju žensk kot tudi njihovih otrok, si zasluži večjo pozornost s strani zdravstvenih delavcev. Medicinske sestre so namreč tisti zdravstveni strokovnjaki, katerim tuja strokovna literatura pripisuje glavno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi psihičnih motenj v nosečnosti, med in po porodu. Namen diplomskega dela, ki je teoretičnega značaja, je predstaviti poporodno depresijo kot psihično motnjo z značilnimi duševnimi in telesnimi spremembami, izpostaviti najpomembnejše negovalne probleme pri pacientki s poporodno depresijo, poudariti pomen in predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s poporodno depresijo. Naše ugotovitve so, da je pojavnost poporodne depresije pri mamicah zelo velika in da je tej bolezni potrebno nameniti več pozornosti, predvsem v smislu preventivne dejavnosti, pa tudi v času same bolezni. Ugotovili smo, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, v stiski s časom, in zato velikokrat ne more nuditi tega, kar bi si pacientke želele, tega kar jim pripisuje strokovna literatura.
Ključne besede: Ključne besede: porod, poporodna depresija, mati, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 2270; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (595,62 KB)

9.
Priprava na porod in vloga spremljevalca
Klaudija Maček, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Nosečnost je obdobje, ki za žensko predstavlja enega najlepših trenutkov v njenem življenju, zato je pomembno, da nosečnica pozna vpliv telesne in duševne pripravljenosti na porod ter pomen telesne aktivnosti v času nosečnosti, ki pripomore k lažjemu porodu. Nosečnice in v zadnjem času tudi njihovi partnerji se vse bolj zavedajo, kako pomembna je priprava na porod. Vse več partnerjev sodeluje pri pripravah na porod, veliko pa se jih odloči tudi za prisotnost pri porodu. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen telesne in duševne priprave nosečnice na porod ter z raziskavo ugotoviti in opisati vlogo spremljevalca v času nosečnosti in pri porodu. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Murska Sobota, in sicer v dispanzerju za ženske oz. v šoli za starše. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 60 nosečnic. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da večino nosečnic v šoli za starše spremljajo partnerji, da so si pridobili dovolj informacij o pripravah na porod ter da bo večino nosečnic na dan poroda prav tako spremljal partner. Sklep: Vsaka nosečnica želi, da bi bila med nosečnostjo zdrava in da bi rodila zdravega otroka. Z vse večjim zavedanjem odgovornosti in skrbi za lastno zdravje ter z večjo osveščenostjo nosečnice v času nosečnosti bolj pazijo na sebe in na plod. Nosečnica in njen spremljevalec si naj v času, ko pričakujeta otroka, pridobita dovolj informacij o poteku nosečnosti in spremembah, ki se lahko pojavijo v času nosečnosti, ter o pripravah na porod.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, šola za starše, porod, spremljevalec ob porodu, medicinska sestra.
Objavljeno: 23.01.2014; Ogledov: 1338; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
LAJŠANJE PORODNE BOLEČINE S POMOČJO EPIDURALNE ANALGEZIJE
Janja Ternik, 2014, specialistično delo

Opis: Porodna bolečina sodi med najbolj intenzivne akutne bolečine in ima pomemben vpliv na porodnico, porod in plod. Porodna epiduralna analgezija je najpogosteje uporabljena in preučevana metoda porodne področne analgezije, hkrati pa je najučinkovitejša metoda lajšanja porodnih bolečin, ki jo spremlja zadovoljstvo porodnic v zelo velikem deležu.
Ključne besede: epiduralna porodna analgezija, epiduralni kateter, lajšanje porodne bolečine, komplikacije in zapleti, porod, porodnica
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1062; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici