| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Soočanje staršev z oskrbo nedonošenčka v intenzivni enoti
Kristina Vrhovac, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Noben starš ni pripravljen na predčasen porod, zato jih lahko to pripelje do različnih življenjskih stisk. Predčasen porod in sama oskrba nedonošenčka močno vplivata na starše, na njihove občutke in obnašanje, zato je pomembno, da nedonošenčka in starše vedno obravnavamo skupaj in holistično. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah MEDLINE in CINAHL s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo uvozili v program Mendeley, izvedli pregled, analizo in sintezo literature ter jo predstavili v tabelah. Rezultati: Starši se pri oskrbi nedonošenčka soočajo z različnimi negativnimi občutki, ki so odvisni od zdravstvenega stanja njihovega nedonošenčka. Najpogostejši občutki so stres, tesnobnost, depresija, nekontrolirana čustva, občutki nemoči, pasivnosti in izključenosti iz oskrbe, kar lahko posledično povzroči tudi posttravmatski sindrom. Zdravstveni delavci morajo znati oceniti potrebe staršev, jim biti v oporo in na voljo za njihova vprašanja. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci pri oskrbi nedonošenčka in njegovih staršev veliko vlogo. Nujno je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijo in partnerski odnos, saj tako hkrati izboljšamo zadovoljstvo in dobro počutje staršev ter nedonošenčka. Starše je treba v oskrbo vključiti takoj, ko je to mogoče, z njimi izvajati različne intervencije za ohranjanje vezi z nedonošenčkom, pa tudi ukrepe, ki lahko zmanjšajo negativne občutke in njihove posledice. Zdravstveni delavci morajo biti dobro strokovno izobraženi, obvladati morajo različne tehnike komunikacije in opazovanja ter v oskrbo vključiti tudi druge potrebne strokovnjake.
Ključne besede: predčasen porod, predčasno rojen otrok, spoprijemanje, starši
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Neonaticid - vzroki in prevencija
Tina Arko, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavimo kaj je neonaticid in kako se razlikuje od detomora in od umora otroka na splošno. Predstavimo razvoj skozi zgodovino, saj je bil neonaticid prisoten že v antični Grčiji in Rimu, prav tako ga poznajo v vseh kulturah po celem svetu. Predstavimo in razložimo kakšni so motivi in možni razlogi zaradi katerih bi nosečnica pomislila na neonaticid ter kako naj bi izgledala tipična storilka. Čeprav je večina storilk mladih, samskih in manj izobraženih, se pojavljajo primeri starejših, izobraženih, zaposlenih in poročenih storilk, tako opozorimo na to, da ne moremo govoriti o tipični storilki. Opozorimo tudi na razliko med neonaticidom in detomorom, saj pri detomoru večjo vlogo igrajo duševne in osebnostne motnje. Predstavimo problem zanikanja in zakrivanja nosečnosti, ki sta velika indikatorja za možen neonaticid. Izpostavimo tudi dejstvo, da je samo raziskovanje neonaticida oteženo, saj veliko primerov pade v polje sive kriminalitete. V nadaljevanju se poglobimo v prevencijo. Najprej se je potrebno osredotočiti na preprečitev same nosečnosti. To lahko storimo s pomočjo kontracepcije in spolne vzgoje. Nato poudarimo, da je potrebno izobraziti mlade kako prepoznati znake nosečnosti, ter kakšne možnosti določena država ponuja v primeru, da do nosečnosti pride in bi jo posameznice želele prekiniti. Izpostavimo, da je v takih primerih potrebno vzpostaviti tudi zaupanje do bližnjih, saj obstajajo alternativne možnosti, za katere morebitne storilke ne vedo. Odvisno je od države do države a veliko jih ponuja možnosti kot so varno zavetje, inkubatorji za novorojenčke in anonimni porod. Te možnosti predstavimo in prikažemo kako delujejo, ter kako so lahko učinkoviti. Nazadnje predstavimo tudi stanje v Sloveniji, koliko neonaticidov oziroma detomorov imamo pri nas, ter če država ponuja možnost takih alternativ, kot smo jih spoznali v prejšnjih poglavjih.
Ključne besede: diplomske naloge, detomor, neonaticid, nezaželena nosečnost, socialna zavednost, inkubatorji, anonimni porod
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnico
Tadeja Čep, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi.
Ključne besede: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (987,09 KB)

4.
Prednosti uporabe kenguru metode pri nedonošenčku
Ana Katarina Zorman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Prezgodnji porod je vodilni vzrok za neonatalno umrljivost in obolevnost. Za nedonošenčke je značilno, da se soočajo s številnimi težavami v razvoju. Z namenom preprečevanja teh zapletov se uporablja kenguru metodo. Dokazano ima metoda številne prednosti za nedonošenčke in njegove starše. Metoda v revnih državah nedonošenčkom omogoča preživetje, v razvitih pa staršem omogoči boljšo povezanost z svojim nedonošenčkom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju člankov so bili članki le v slovenskem in angleškem jeziku, ki so bili polno dostopni. Uporabili smo podatkovne baze EBSCOhost in PubMed ter Cobbis. Rezultati pregleda literature so predstavljeni s PRISMO. Zbrane podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Uporaba kenguru metode ima veliko pozitivnih učinkov na nedonošenčka, le nekaj od teh je: nižja mortaliteta, fiziološka stabilnost, krajša hospitalizacija, močnejša vez med materjo, očetom in otrokom in lažje spoprijemanje s stresom. Diskusija in zaključek: Kenguru metoda pri nedonošenčku ima temeljni pomen za nadaljnji razvoj otroka. Učinki metode segajo še v odraslo dobo. Veliko vlogo pri metodi ima medicinska sestra, ki skrbi za izobraževanje staršev o nedonošenčku in njegovih potrebah.
Ključne besede: razvoj otroka, medicinska sestra, prednosti metode, prezgodnji porod, starši, intenzivna nega, izboljšana navezanost.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 415; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (490,18 KB)

5.
Priprava na porod z akupunkturo
Benja Štus, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišča: Akupunktura spada med veje tradicionalne kitajske medicine. Njen izvor sega daleč v zgodovino, vsaj 5000 let nazaj. V medicini je postala zelo priljubljena metoda, saj ima malo stranskih učinkov. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno kvantitativno raziskovalno metodologijo. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, ki je imel 12 vprašanj. Vzorec je zajemal 116 nosečnic, ki so bile noseče ali so že rodile. Rezultati: Ugotovili smo, da 85 % anketiranih pozna akupunkturo kot pripravo na porod. 95 % žensk pozna kontraindikacije za uporabo akupunkture v nosečnosti in ob porodu. 40 % anketiranih se je odločilo za uporabo akupunkture v času nosečnosti. Sklep: Akupunktura je slabo poznana in premalo izkoriščena alternativna metoda priprave na porod.
Ključne besede: Tradicionalna kitajska medicina, akupunktura v babištvu, akupunktura v nosečnosti, priprava na porod, lajšanje težav z akupunkturo.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 731; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (752,41 KB)

6.
Priprave nosečnic na porod in novorojenca
Urška Cehner, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Priprave nosečnic na porod in novorojenca je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno prenatalno (predrojstveno) obdobje, razvoj otroka po mesecih, splav, kako potekajo priprave na porod ter porod. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil ugotoviti, kako se nosečnice pripravljajo na porod, nego in vzgojo otroka, katera čustva pokažejo ob misli na porod, kaj pričakujejo od svojega otroka ter kako dobro so pripravljene na nosečnost, porod in otroka. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ocenjevalne lestvice, namenjene nosečim ženskam, in jih kasneje uredili s programom SPSS. V raziskavo je bilo vključenih 84 nosečnic v starosti od 20 do 49 let. Raziskava je pokazala, da se noseče ženske različno pripravljajo na prihod otroka.
Ključne besede: prenatalno obdobje, razvoj, nosečnica, nosečnost, porod
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 610; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (575,01 KB)

7.
Načrtovan porod na domu
Tamara Serdinšek, Iztok Takač, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Porod na domu je sicer star toliko kot človeštvo, pa vendar v veliki večini srednje in visoko razvitih držav prevladuje mnenje, da so zaradi nepredvidljivosti zapletov porodnišnice najbolj varno okolje za rojevanje. Kljub temu obstaja peščica držav, v katerih je porod na domu integriran v sistem zdravstvenega varstva (npr. Nizozemska, Velika Britanija, Kanada). Pri porodih na domu ločimo nenačrtovane in načrtovane porode na domu, slednje pa lahko nadalje razdelimo še na porode s spremljevalcem in brez spremljevalca. V članku se bomo omejili na načrtovane porode na domu, ki pa so po svetu različno razširjeni. V Združenih državah Amerike se doma rodi 0,6–1,0 % vseh otrok, v Veliki Britaniji 2–3 %, v Kanadi 1,6 %, na Nizozemskem 20–30 %, v Avstriji in Nemčiji pa se zunaj porodnišnice rodi 1,3 % vseh otrok. Za Slovenijo število načrtovanih porodov na domu ni znano, se je pa leta 2010 pri nas 0,1 % otrok rodilo zunaj zdravstvene ustanove. Zaključki: Varnost načrtovanega poroda na domu je še vedno predmet razpravljanja. Medtem ko raziskave potrjujejo manjše število porodniških posegov in zapletov pri materah, ki rodijo doma, si podatki glede neonatalne in perinatalne umrljivosti in obolevnosti zelo nasprotujejo. To potrjuje potrebo po večjih multicentričnih raziskavah za to področje. Trenutne smernice poudarjajo predvsem dobro informiranost nosečnic glede možnih prednosti in slabosti poroda na domu in opredelitev izbirnih meril za porod na domu, indikacij za prevoz v porodnišnico med porodom ter ustrezno izobraženost porodnih spremljevalcev.
Ključne besede: porod na domu, maternalna umrljivost, perinatalna umrljivost, porodniški posegi
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 895; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (96,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zdravstvena obravnava nosečnice z multiplo sklerozo
Sabina Bricman, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je ena izmed pogostejših avtoimunskih kroničnih bolezni, ki najpogosteje prizadene mlajše odrasle osebe oz. ljudi v obdobju zgodnjih srednjih let. Ženske, ki še nimajo otrok, so zaradi bolezni pogosto v veliki dilemi, ali naj družino sploh načrtujejo. Čeprav multipla skleroza na nosečnost ne vpliva negativno, je pomembno, da ženske, ki se odločijo za naraščaj, o tem dobro premislijo. Namen diplomskega dela je predstaviti multiplo sklerozo nasploh, opisati vpliv nosečnosti na multiplo sklerozo in na podlagi študije primera predstaviti obravnavo pacientke s to boleznijo med nosečnostjo po procesni metodi dela. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Izvedena je bila študija primera nosečnice z multiplo sklerozo, s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V pomoč pri zbiranju podatkov nam je bila tudi medicinska dokumentacija in opazovanje pacientke. Rezultati: Ugotovili smo, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni nosečnost nima hujšega vpliva na splošno stanje pacientke. V nosečnosti se je pojavilo glede na stanje pred nosečnostjo nekaj novih negovalnih diagnoz, vendar pa so nekatere bile le posledica same nosečnosti. Bolezen je v nosečnosti nekoliko vplivala le na določene življenjske aktivnosti, in sicer najbolj na spanje in počitek, izločanje in odvajanje ter na vzdrževanje normalne telesne temperature. Prav tako smo ugotovili, da pri pacientki z blažjim potekom bolezni ni potrebe po carskem rezu, zato je pri pacientki načrtovan naravni porod. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da nosečnost pri obravnavani pacientki z multiplo sklerozo ni povzročala večjih težav. Ko se pacientka z multiplo sklerozo odloči za otroka, je dobro, da nosečnost načrtuje skupaj s svojim ginekologom in nevrologom, ki ji nudita strokovna mnenja, nasvete, navodila in podporo. Pred zanositvijo je priporočljivo, da pacientka dobro pozna svoj potek bolezni ter spozna, kako bolezen vpliva na partnerski odnos, saj breme, ki se pojavi z rojstvom otroka precej vpliva tudi na partnerja.
Ključne besede: multipla skleroza, nosečnica, multipla skleroza v nosečnosti, porod, družina
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 1302; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (533,14 KB)

9.
Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobju
Marjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1188; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (967,59 KB)

10.
MEDIKALIZACIJA NOSEČNOSTI IN PORODA KOT DRUŽBENA KONSTRUKCIJA
Mirko Prosen, 2016, doktorska disertacija

Opis: Medikalizacija je sociokulturni proces, skozi katerega nemedicinski problemi postanejo opredeljeni in zdravljeni kot medicinski. To je oblika normativnega družbenega procesa, kateremu je podvrženo vse več fizioloških pojavov, med njimi tudi nosečnost in porod, ki nista le biološki, temveč tudi kulturni in družbeni dogodek. Doktorska disertacija obravnava medikalizacijo nosečnosti in poroda v širšem družbenem kontekstu oblikovanja porodnih praks. V teoretičnem delu je pojasnjen proces medikalizacije na primeru nosečnosti in poroda, ki se konča z identifikacijo indikatorjev medikalizacije poroda. Namen, v empiričnem delu zasnovane raziskave, je bil z združevanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod, celovito proučiti fenomen medikalizacije nosečnosti in poroda. V ta namen so bila oblikovana naslednja raziskovalna vprašanja: kako doživljajo in sprejemajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ženske po lastni izkušnji in kakšen je njihov odnos do naravnega poroda; kako zaznavajo in doživljajo medikalizacijo nosečnosti in poroda ter naravni porod zdravstveni delavci, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva žensk; kakšna je razlika v stopnji medikalizacije poroda med Slovenijo in drugimi izbranimi državami. V sklopu kvalitativne metodologije sta bili uporabljeni narativna metoda in fenomenološka študija, medtem ko je bila v sklopu kvantitativne metodologije uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. V stratificiran namenski vzorec narativne metode je bilo vključenih 19 porodnic in v namenski vzorec fenomenološke študije 16 babic in 4 porodničarji. Priročni vzorec držav v sklopu sekundarne analize podatkov, je poleg Slovenije vključeval tudi Norveško in Finsko. Podatki narativne metode, analizirani s pomočjo metode analize vsebine, skozi štiri osrednje teme izpostavljajo porodne prakse, prepričanja in tradicije, vpete v institucionalno rojevanje; odzive nosečnic na spremljanje in odkrivanje deviantnosti v nosečnosti; reprezentacije materinstva in avtonomijo odločanja. Iz porodnih zgodb je razvidno, da je prva porodna izkušnja za porodnice najbolj določujoča in obenem tudi najbolj učeča izkušnja. Ravnanja porodnic usmerjajo spoznana tveganja, povezana s porodom, ki jih v očeh porodnic oblikujejo zdravstveni delavci, ožja družina, socialne mreže in mediji. Izsledke fenomenološke analize po Colaizzi, ki je bila narejena posebej za babice in porodničarje, pri babicah opredeljuje 12 tematskih skupin in porodničarjih 11. Oboji se zavedajo, da je porod naravni dogodek in medikalizacija ni vedno potrebna, a je pogosto rezultat zahtev porodnic in vpliva farmacevtske industrije. Kompozitni indeks medikalizacije poroda, sestavljen iz devetih indikatorjev med letoma 2000 in 2012 kaže, da se je stopnja medikalizacije poroda v Sloveniji glede na leto 2000 do leta 2012 povečala za 80,3 %, na Finskem za 30 % in Norveškem za 18,3 %. V primerjavi z obema državama je v Sloveniji od leta 2000 najbolj porasla aplikacija antibiotikov ob porodu, število epiduralnih analgezij in carskih rezov. Trend rasti carskih rezov pri prvo in drugorodnicah nakazuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Medikalizacija sama po sebi ni ne dobra ne slaba. V 21. stoletju bi bilo nepredstavljivo, da bi nekatere bolezni ali stanja povsem demedikalizirali in jih s tem vrnili v čas naravne danosti, visoke umrljivosti ali družbene stigmatizacije. Ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela osvetljujejo medikalizacijo nosečnosti in poroda z različnih perspektiv.
Ključne besede: medicina, porodništvo, babištvo, zdravje žensk, nosečnost, porod, medikalizacija, indeks medikalizacije poroda, družbene dimenzije
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 2193; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici