| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBLIKE ZAVAROVANJ STANOVANJSKIH KREDITOV
Nina Hari, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjih časih si večina ljudi želi imeli lastno stanovanje ali hišo, v kateri bo sam svoj gospodar. Ne želijo si najemodajalcev in visokih najemnin, ampak stanovanje, katerega bodo oblikovali in opremili po svojih željah in zamisli. Pot do svojega lastnega stanovanja ali hiše pa je dolga in zahtevna. Tak življenjski podvig zahteva veliko finančnih sredstev, katera so težje dostopna predvsem mladim brez prihrankov. Pri tej finančni težavi lahko pomagajo nekateri starši, vendar se v današnjih časih to ne pojavlja prav pogosto, zato ljudje posegajo po različnih posojilih. Obstaja več vrst posojil, vendar so najbolj pogosta in najbolj uporabna bančna posojila, namenjena nakupu ali prenovi stanovanjske enote. Temu posojilu sledi tudi zavarovanje in tako dobimo stanovanjski kredit zavarovan s porokom, zavarovan preko zavarovalnice ali pa hipotekarni kredit. Poznamo več vrst hipotekarnih kreditov, ki se razlikujejo glede na način zavarovanja, namen porabe, višino in dobo odplačevanja. Razlikujejo pa se tudi glede na različno obrestno mero. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na dve obliki zavarovanja stanovanjskega kredita in sicer na zavarovanje s kreditno sposobnim porokom, ter z zastavo nepremičnine oz. s hipoteko.
Ključne besede: • stanovanjski kredit • hipoteka • poroštvo
Objavljeno: 21.01.2011; Ogledov: 1658; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (312,92 KB)

2.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Ključne besede: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 2321; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (315,61 KB)

3.
UGOVORI POROKA IZ KREDITNO-POROŠTVENE POGODBE - analiza praktičnega primera
Ajda Pleterski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem veljavnosti kreditno-poroštvene pogodbe, sklenjene med pogodbenima strankama. Na praktičnem primeru, sklenjeni kreditno-poroštveni pogodbi med kreditodajalcem in kreditojemalcem ter hkrati med upnikom in štirimi poroki, se avtorica osredotoča predvsem na veljavnost obveznosti točno določenega poroka. Na podlagi predstavljenih okoliščin in opisanega dejanskega stanja se v prvem delu predvsem analizira sklenjeno pogodbeno razmerje oz. pogodba, značilnosti tovrstnih razmerij, kot jih narekuje zakonodajalec in praksa, ter ocenjuje primernost ravnanja pogodbenih strank. Bistveni del diplomske naloge pa predstavlja drugi del, ki se osredotoči predvsem na institut poroštva in ugovore poroka, ki so izbrani in primerni glede na dano situacijo ter ustrezno teoretsko podkrepljeni. Avtorica se za potrebe analize opisanega pogodbenega razmerja poslužuje veljavne zakonodaje na podlagi katere želi ugotoviti veljavnost porokove zaveze do upnika.
Ključne besede: Kreditno-poroštvena pogodba, poroštvo, ugovori poroka
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2148; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (345,48 KB)

4.
Primerjava realnih in personalnih zavarovanj plačil
Matej Kraner, 2015, diplomsko delo

Opis: Med zavarovanji plačil ločimo personalna in realna zavarovanja. Med klasična personalna zavarovanja uvrščamo poroštvo, bančno garancijo in pristop k dolgu. Med realna zavarovanja pa spada zastavna pravica (hipoteka, zastavna pravica na premičninah, zastava pravica na premoženjskih pravicah), prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in pridržek lastninske pravice. Značilnost personalnih zavarovanj je, da za obveznost upniku, zraven dolžnika, jamči tudi tretja oseba. Bistvo realnih zavarovanj pa je v omejeni stvarni pravici na predmetu zavarovanja, iz katere se lahko upnik poplača v primeru neizpolnitve zavarovane terjatve. Poplača se lahko pred drugimi upniki katerih terjatev ni zavarovana ter pred upniki s slabšim vrstnim redom. V diplomski nalogi so tako obravnavane temeljne značilnosti personalnih in realnih oblik zavarovanj plačil. Opredeljene so prednosti in slabosti posameznih oblik zavarovanj. Opravljena je tudi primerjava med posameznimi oblikami zavarovanj glede temeljih značilnosti zavarovanj.
Ključne besede: realna zavarovanja, personalna zavarovanja, zastavna pravica, hipoteka, poroštvo, načelo akcesornosti
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (955,26 KB)

5.
PATRONATSKA IZJAVA
Martina Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V gospodarskem poslovanju vsakodnevno prihaja do poslovnih razmerij, v katerih pogodbene stranke ne izpolnijo obveznosti istočasno. Pogodbena stranka, ki jih izpolni prva, želi določeno zagotovilo oz. zavarovanje, da bo svojo obveznost pravočasno izpolnila tudi druga pogodbena stranka. Tveganje za neizpolnitev oz. zamudo se poveča v gospodarsko negotovih časih. Takrat se poveča uporaba institutov zavarovanja obveznosti, ki jih ustanovijo dolžniki sami ali pa jih zanje ustanovi nekdo tretji. Za primere, ko dolžniki niso sposobni sami ustanoviti ustreznega zavarovanja, hkrati pa nekdo tretji ni pripravljen ustanoviti zakonsko urejenega zavarovanja (npr. poroštvo ali hipoteko), je poslovna praksa ustvarila avtonomni institut zavarovanja obveznosti patronatsko izjavo (letter of comfort, Patronatserklärung). Pod pojmom patronatska izjava razumemo veliko število raznovrstnih izjav, ki segajo od izjav dobre volje z zgolj moralnimi zavezami do izjav, ki mejijo na poroštvo. Patronatske izjave se večinoma uporabljajo med povezanimi družbami, ko obvladujoče družbe iz različnih razlogov (koncernske interne omejitve, omejena izpostavljenost do bank) ne morejo ali ne želijo ustanoviti zakonsko urejenega zavarovanja, želijo pa izkazati določeno podporo odvisni družbi, da lahko ta sklene pravni posel. Vsebine posameznih patronatskih izjav se med seboj precej razlikujejo. Vendar pa jih lahko sistemiziramo v dve večji skupini. Prva so nezavezujoče patronatske izjave, kjer pri patronu ni volje sprejeti pravne zaveze. Za patrona ne predstavljajo finančnih posledic, pomenijo zgolj moralno zavezo. Njihova vrednost je v tem, da jih patron prostovoljno izpolni, da ohrani svoje dobro ime oz. ugled. Druga skupina pa so zavezujoče patronatske izjave, kjer patron sprejme določene pravne zaveze. Patron lahko z zavezujočo patronatsko izjavo sprejme različne zaveze. V praksi so najpogosteje kot zavezujoče patronatske izjave opredeljene izjave, v katerih se patron zaveže, da bo skrbel za to, da bo dolžnik iz temeljnega posla v stanju izpolniti zavarovano obveznost. Če patron svoje obveznosti iz patronatske izjave ne izpolni, je odškodninsko odgovoren zaradi neizpolnitve oz. kršitve obveznosti. V poslovni praksi pogosto srečamo kombinacijo zavezujočih in nezavezujočih patronatskih izjav. Tako npr. patron izjavi, da nima namena zmanjšati udeležbe v odvisni družbi (nezavezujoča patronatska izjava) in da bo v času trajanja razmerja skrbel za to, da bo odvisna družba v stanju izpolniti svoje obveznosti do upnika iz temeljnega posla (zavezujoča patronatska izjava). Obveznosti in pravna narava patronatskih izjav so pogosto predmet sodnih postopkov. Analiza sodne prakse kaže, da sodišča germanskega pravnega sistema pogosteje opredelijo patronatsko izjavo kot zavezujočo kot sodišča common law sistema. Oba pravna sistema pa jasno opredeljujeta, da gre pri patronatski izjavi za samostojen pravni institut lastne vrste, ki je lahko le podoben obstoječim institutom zavarovanja.
Ključne besede: patronatska izjava, patron, dolžnik, upnik, zavezujoča patronatska izjava, nezavezujoča patronatska izjava, osebno zavarovanje, poroštvo, odškodninska odgovornost, moralna zaveza, pravna zaveza
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2259; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (964,21 KB)

6.
Problematika uveljavljanja terjatev iz naslova neporavnanih plačil distribucije toplote
Klara Krajčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Distribucija toplote ali tudi daljinsko ogrevanje je v Sloveniji določeno kot gospodarska javna služba. Na območjih, kjer se izvaja, za izvajalca javne službe, lastnike in najemnike velja dolžnost sklenitve pogodbe o dobavi toplote, oziroma dolžnost izvajanja in uporabe organzirane javne službe. Pomembna značilnost predmetne javne službe je tudi nemožnost odklopa posameznega stanovanja v skupnih sistemih ogrevanja večstanovanjskih stavb in predpisana delitev skupnih stroškov, ki ne omogoča izvzetja posameznega lastnika ali najemnika iz participacije v skupnih stroških. V takšnem sistemu je zato izjemnega pomena zakonska opredelitev odgovornosti lastnikov za neplačane stroške najemnikov. Takšne določbe namreč bolj pravično porazdeljujejo rizik neplačil najemnikov, ki bi ga sicer morali nositi ostali uporabniki javne službe, preko povišane cene javne službe zaradi odpisov. Ne glede na izrecne določbe slovenskih normativnih aktov, pa se pri uveljavljanju teh določb v praksi izvajalci javnih služb srečujejo s težavami. Glavna tema magistrskega dela je tako predstaviti slovenske pravne podlage odgovornosti lastnikov, sodno prakso in še vedno odprta vprašanja, zlasti pri uveljavljanju odgovornosti lastnikov neprofitnih stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Bistveno vprašanje pri tem je, ali vse te pravne podlage predstavljajo zakonito poroštvo in posledično ugodnejšo obravnavo terjatev glede zastaranja proti lastnikom. Kot se je v praksi izkazalo, je izključevanje lastnikov neprofitnih stanovanj iz zakonsko določene odgovornosti lastnikov povzročilo neskrbnost pri odpovedovanju pogodb, s tem pa se pojavlja vprašanje učinkovitosti nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za tovrstne socialne pravice. Postavlja pa se tudi vprašanje primernosti politike socialne zakonodaje, saj so se namesto transparentno in nadziranega postopka izplačil iz javnih sredstev stroški socialno ogroženih kopičili pri izvajalcih javnih služb. Iz navedenih težav se je potrebno učiti in tudi vnaprej paziti pri sprejemanju ukrepov, ki bi ponovno omogočili tovrstno prakso. Posebna problematika pa je tudi položaj izvajalcev javnih služb v postopkih insolventnosti.
Ključne besede: Daljinsko ogrevanje, distribucija toplote, skupen sistem ogrevanja, odgovornost lastnikov za neplačano ogrevanje najemnikov, poroštvo, zastaranje, prekluzija, insolventnost.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici