Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V preteklih letih so se pojavili številni dogodki (kot so finančne krize, neodgovorno korporativno upravljanje itd.), ki so negativno vplivali na gospodarske družbe, gospodarstvo in s tem tudi na deležnike in širšo družbo. S strani ključnih deležnikov gospodarskih družb se je tako začela pojavljati vedno večja potreba po celovitosti poročanih informacij s strani gospodarskih družb in po večji transparentnosti. Z vpeljavo Evropske direktive 2014/95/EU (v nadaljevanju NFRD) je bila na evropski ravni vpeljana zahteva za poročanje nefinančnih podatkov za določene skupine gospodarskih družb. Z objavo tovrstnih informacij naj bi gospodarske družbe njihovim deležnikom in širši javnosti prikazale celovitejšo plat svojega poslovanja, ki se ne navezuje primarno na finančno stanje in pridobivanje dobička, temveč tudi na vlogo prilagajanja poslovanja gospodarske družbe v smeri ohranjanja naravnega in družbenega okolja. S tem bi se širši javnosti prikazala dodatna področja poslovanja in upravljanja gospodarskih družb, ki bi pripomogla k večjemu zavzemanju gospodarskih družb za doseganje ciljev, ki so vsebinsko naravnani k trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju. Glavni poudarek doktorske disertacije se nanaša na raziskavo vpliva zakonodaje nefinančnega poročanja na kakovost poročanih nefinančnih informacij (raziskovalni konstrukt 1) in na vpliv zakonodaje nefinančnega poročanja na trajnostno korporativno upravljanje (raziskovalni konstrukt 2). Tovrstni vpliv je v raziskavi doktorske disertacije proučevan na podlagi lastnega raziskovalnega modela, ki je bil vzpostavljen na temelju zahtev NFRD, CSRD, standardov ESRS in MER-modela integralnega managementa in upravljanja. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in empirični del. Prvo poglavje doktorske disertacije predstavlja uvodno poglavje, ki vsebuje opredelitev problema raziskave, raziskovalno tezo, cilje raziskave, raziskovalna vprašanja, kot tudi predpostavke in omejitve raziskave ter opis raziskovalnih metod. Drugo in tretje poglavje doktorske disertacije se nanašata na opis teoretične podlage, zgodovinskega razvoja in zakonodaje na področju korporativnega upravljanja in družbeno odgovornega ter trajnostnega korporativnega upravljanja. Četrto poglavje doktorske disertacije vsebuje opis celovitega in trajnostnega upravljanja gospodarskih družb na podlagi MER-modela integralnega managementa in upravljanja. V petem poglavju so opisani pravni viri na področju družbeno odgovornega in trajnostnega korporativnega upravljanja v EU in medsebojna primerjava pravnih okvirjev izbranih držav (Slovenije, Nemčije in Francije), ki so vključene v empirični del raziskave doktorske disertacije. Ugotovitve, pridobljene v drugem, tretjem, četrtem in petem poglavju, so bile uporabljene za pripravo lastnega raziskovalnega modela, ki je opisan v šestem poglavju doktorske disertacije. Lasten raziskovalni model za ovrednotenje nefinančnih informacij je bil uporabljen za izvedbo empirične raziskave. Empirična raziskava, ki je predstavljena v sedmem poglavju, je bila izvedena na podlagi kvalitativne metode pluralne razlagalne študije primera. Za analizo podatkov je bila v raziskavi študije primera uporabljena kvalitativna metoda analize vsebine v povezavi z metodo primerjalne analize. V raziskavo je bilo vključenih 30 gospodarskih družb iz Slovenije, Nemčije in Francije (10 gospodarskih družb iz vsake države). Raziskava je bila izvedena na podlagi javno objavljenih letnih poročil in trajnostnih poročil, objavljenih za leti 2017 in 2021. Predstavljenim rezultatom empiričnega dela raziskave sledi opis implikacij rezultatov raziskave za gospodarske družbe in širšo družbo v osmem poglavju ter sklep s ključnimi ugotovitvami raziskave.
Ključne besede: nefinančno poročanje, korporativno upravljanje, MER-model integralnega managementa in upravljanja, družbeno odgovorno korporativno upravljanje, trajnostno korporativno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (3,05 MB)

Opis: Trajnostno poročanje je nenehno razvijajoče se področje, kar od podjetij zahteva stalno učenje, prilagajanje in izboljšanje pripravljenosti na nove zahteve tega poročanja. Slednje je Evropska unija oblikovala tudi z Direktivo poročanja o trajnostnem razvoju podjetij (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD)), Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (angl. The Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)) in Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (angl. European Sustainability Reporting Standards (ESRS)). Trajnostno poročanje postaja tudi celovitejše, zajema kazalnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter obsega vrednostno verigo podjetja. Slednja zajema oskrbno verigo podjetja, ki je v mednarodnem okolju ključni del podjetja in iz katere izhaja marsikateri vpliv podjetja na trajnostno poslovanje. V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo trajnost v mednarodnih oskrbnih verigah, poročanje o trajnostnem poslovanju in poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V tem delu opredeljujemo pomen direktiv CSRD in CSDDD ter standardov ESRS za poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V empiričnem delu nas je zanimalo poročanje o trajnosti oskrbnih verig treh izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij. To smo delno raziskovali na osnovi sekundarnih podatkov - z analizo trajnostnih poročil podjetij -, pri čemer sta nas zanimala predvsem dosedanje poročanje o trajnosti mednarodnih oskrbnih verig in dosedanje opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Primarni del empirične raziskave je obsegalo anketiranje, v katerem so izbrana podjetja sodelovala. Z analizo odgovorov na postavljena vprašanja smo pridobili vpogled v trajnostno poročanje podjetij, v njihove zaznane priložnosti in izzive poročanja o trajnosti oskrbnih verig ter v njihovo opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Z empirično raziskavo smo ugotovili, da izbrana podjetja v svoja poročila o trajnostnem poslovanju vključujejo informacije o trajnosti oskrbnih verig. Spoznali smo, da podjetja pri poročanju o trajnosti oskrbnih verig priložnosti in izzive zaznavajo v podobnem obsegu. Za pridobivanje informacij o oskrbni verigi bodo podjetja primorana izboljšati opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Sklepamo, da še vsa podjetja niso zelo dobro pripravljena na zahteve novih ureditev trajnostnega poročanja.
Ključne besede: trajnost, trajnostno poročanje, trajnost oskrbnih verig, kazalniki ESG, večnacionalna podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: Slovenski računovodski standardi so pravila stroke, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo in narekujejo norme o strokovnem ravnanju na področju računovodenja. S 1. januarjem so se na področju računovodenja zgodile spremembe, saj so v veljavo stopile spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov. Osredotočila se bom na vprašanje, v kolikšni meri gre pri posameznih spremembah za pomembne vsebinske spremembe, v kolikšni meri pa zgolj za manjše tehnične popravke, ter kakšen je njihov pričakovani vpliv na računovodsko poročanje. Razumevanje sprememb je pomembno, saj so pravila stroke ključna za evidentiranje, razumevanje in prikaz poslovnih dogodkov. Analizirala bom nove standarde in jih primerjala z obstoječimi. Moj cilj pri tem je, da preučim, kako močno so se standardi v letu 2024 spremenili v primerjavi s prejšnjo različico, ter ali te spremembe bolj vsebinske ali bolj redakcijske narave. Prišla sem do ugotovitve, da so bili standardi, ki obravnavajo opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, finančne naložbe, zaloge in časovne razmejitve, podvrženi večjim vsebinskim popravkom. V ostale standarde pa so bile uvedene spremembe redakcijske narave, ki so prispevale k izboljšanju jasnoti in natančnosti teh standardov.
Ključne besede: Slovenski računovodski standardi, računovodsko poročanje, spremembe in vpliv.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj. Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance). Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja. V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet).
Ključne besede: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (984,68 KB)

Opis: V magistrskem delu proučujemo poročanje o trajnostnih vidikih razvoja organizacij v sektorju promet in skladiščenje. Vse večji pomen v svetu se namenja trajnostnim informacijam, hkrati pa to področje še vedno ni dovolj natančno opredeljeno, da bi omogočalo boljšo preglednost, zanesljivost in primerljivost trajnostnih informacij. Srečujemo se s problemom, da finančne informacije, povezane s trajnostjo, niso dovolj natančne. Pomembno je, da skrbno pregledamo zakonsko podlago in določimo kriterije, s pomočjo katerih se lažje oceni vrednost podanih trajnostnih informacij izbranih podjetij. Največji poudarek v magistrskem delu je na trajnostnem poročanju. Vidiki trajnostnega poročanja so v veliko pomoč pri predstavitvi podjetja glede vplivov podjetja na okolje, širšo družbo in njegovo delovanje ter obratno, glede vplivov okolja in družbe na poslovanje podjetja. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Glavni cilj je ugotoviti, koliko in kakšne informacije o trajnostnosti podajajo izbrane družbe v sektorju promet in skladiščenje. Za pomoč pri poročanju o trajnostnih vidikih razvoja obstaja več podlag, oblikovanih je bilo več okvirov, s pomočjo katerih se rešuje probleme podajanja preglednih informacij o trajnostnosti. Delo se osredotoča na veljavno in aktualno CSRD direktivo ter na podlagi omenjene direktive pripravljene evropske standarde za poročanje o trajnosti. Podrobneje je predstavljena zakonska podlaga trajnostnega poročanja in kratka zgodovina ter začetki standardiziranega poročanja. Magistrsko delo predpostavlja, da družbe poročajo o trajnostnih vidikih razvoja in proučuje podajanje trajnostnih informacij petindvajsetih družb. Vse družbe poslujejo v Sloveniji in so v naslednjih letih primorane poročati po aktualni direktivi CSRD. Hkrati se delo omejuje na družbe v sektorju promet in skladiščenje. Najpomembnejši vidik trajnosti družb v tem sektorju so emisije. Delo proučuje, ali družbe emisijam namenjajo posebno pozornost in ali se zavzemajo za njihovo zmanjševanje oziroma odpravljanje. V analizi se delo omejuje na družbe, ki imajo prijavljeno svojo dejavnost v Sloveniji in so zavezanci po aktualni direktivi za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, t. i. Direktiva CSRD. Opravljena je analiza poročil podjetij za poslovno leto 2017 in poslovno leto 2022. Upoštevane so podane trajnostne informacije, ki jih družba podaja v letnem poročilu poslovanja ali se v poročilu na njih sklicuje. S pomočjo vprašalnika primerjalne analize, ki je oblikovan pretežno na podlagi direktive CSRD in evropskih standardov poročanja o trajnostnosti, so proučena vsa poročila izbranih družb za obe navedeni poslovni leti. Po proučitvi informacij, podanih s strani izbranih družb in s pomočjo izdelanega vprašalnika analize, ugotavljamo, da v poslovnem letu 2022, v primerjavi s poslovnim letom 2017, večina izbranih analiziranih družb predstavlja trajnostne informacije. Hkrati so te informacije bolj natančne kot informacije za predhodno poslovno leto. Ker obveza priprave in poročanja trajnostnih informacij po direktivi CSRD za zavezance podjetja začne veljati v naslednjih letih, nekatere družbe še ne poročajo o trajnostnosti.
Ključne besede: Poročanje o trajnostnem razvoju, EU direktiva za poročanje o trajnostnem razvoju podjetja, evropski standardi poročanja o trajnosti, sektor promet in skladiščenje.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,19 MB)