| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji
2021

Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 18
URL Povezava na datoteko

2.
Poreklo in oglaševanje kot odločevalca nakupa - primer slovenskih proizvajalcev
Žiga Domadenik, 2020, magistrsko delo

Opis: Potrošnik je vsakodnevno vzpodbujen k nakupovanju izdelkov slovenskega porekla in v magistrski nalogi smo preverili, kako močan odločevalec nakupa je poreklo izdelka med potrošniki. Ugotovili smo tudi, da so promocijske akcije v večini primerov namenjene živilskim proizvodom. S pomočjo analize profilov na družbenem omrežju Facebook smo preverili, kako vešča so podjetja, ki izdelujejo izdelke slovenskega porekla, pri uporabi digitalnega marketinga za promocijo lastnih izdelkov. Spletne trgovine so nam načeloma dobro poznane, spletne tržnice, ki so v bistvu nekoliko drugačna oblika spletnih trgovin, pa nekoliko manj. V magistrski nalogi predstavljamo zamisel o spletni tržnici, ki omogoča prodajo izdelkov slovenskega porekla na enem mestu.
Ključne besede: digitalni marketing, poreklo, spletna trgovina, spletna tržnica, odločevalec nakupa
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Poreklo blaga
Alen Hodžić, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga pod ustrezno tarifno oznako je poreklo blaga eden izmed treh elementov, ki močno vplivajo na višino carinskega dolga. Pri tem so osnova za izvajanje carinjenja blaga in vseh carinskih dejavnosti poreklo, carinska vrednost in uvrstitev blaga pod ustrezno carinsko tarifo. Bistvenega pomena je predvsem poznavanje vseh uredb, zakonov in sporazumov med državami članicami Evropske unije za tekoče leto ter vsa pretekla leta. Temeljito poznavanje uredb, sporazumov in zakonikov se odraža na uspešnosti, ažurnosti in učinkovitosti organizacije. V diplomski nalogi so opisani koraki za določanje porekla blagu in naštete vrste podatkov, ki jih je treba pridobiti za določitev porekla blaga. V prvem delu zaključnega dela predstavimo HELLO Saturnus, d. o. o. in koncerna Intereuropa ter Intereropa Filiala Ljubljana in opišemo preučevan problem, ter posnetek dejanskega stanja s poudarkom na tistih področjih, ki močno ovirajo oz. v nekaterih primerih tudi onemogočajo, da se poreklo blaga ustrezno in pravilno določi. V drugem delu zaključnega dela je zajeta teoretična osvetlitev zaznanega problema, sledi kritična analiza s procesno karto in opis predloga rešitve obravnavanega problema.
Ključne besede: poreklo blaga, sporazumi, tarifne oznake, zakoni, uredbe
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 417; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
PRAVICA POTROŠNIKOV, DA SO OBVEŠČENI O POREKLU BLAGA PO PRAVU EVROPSKE UNIJE IN SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Darja Lainšček, 2016, diplomsko delo

Opis: Smo v obdobju liberalizacije mednarodne trgovine, katere končni cilj je prosto trgovanje brez ovir. Z liberalizacijo mednarodne trgovine je prišlo do pojava globalizacije in z njenim razmahom se je pojavila vse večja težnja po enotnih pravilih, ki bi veljala za vse države. Prav zato so se skozi čas oblikovale različne institucije in organizacije. Ena najpomembnejših mednarodnih institucij danes je Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljevanju STO), ki ureja trgovanje med državami na globalni ravni. Podobno kot STO je bila tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU) zasnovana z namenom, da bi odpravila ovire in spodbudila svobodno trgovino med svojimi državami članicami. Globalizacija je prinesla spremembe tudi na področju potrošnje, saj omogoča potrošnikom dostop na širši trg in s tem večjo izbiro izdelkov. Na nakupne odločitve potrošnikov vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi informacija o poreklu blaga. Poreklo blaga potrošniku pove, od kod določen izdelek prihaja, kar mu omogoča razlikovanje med domačimi in uvoženimi izdelki, ter s tem dajanje prednosti domačim izdelkom zgolj zato, ker so domači, ne pa nujno tudi boljši, kar je v nasprotju s svobodno trgovino in prostim pretokom blaga. Diplomsko delo primerja pravno ureditev glede pravice potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga po pravu EU in pravu STO. V diplomskem delu ugotavljam, da pravo EU prepoveduje nacionalne zahteve po označbi porekla blaga iz drugih držav članic na izdelkih, saj predpostavlja, da imajo potrošniki negativne stereotipe o uvoženih izdelkih, kar ovira trgovino na enotnem trgu EU, razen v primerih, ko poreklo vpliva na kakovost blaga. Po drugi strani pa pravo STO načeloma priznava pravico potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga, vendar pravila o poreklu blaga držav članic sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih ali motečih učnikov na mednarodno trgovino.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, poreklo blaga, potrošniki, svobodna trgovina, prosti pretok blaga
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1035; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (833,44 KB)

5.
NABAVA V PODJETJU ADK D. O. O.
Petra Korenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetja in poslovno okolje sta podvrženi nenehnim spremembam. Ker so tako številne na vseh ravneh poslovanja, jih je težko dohajati. Tudi nabavna funkcija ni izjema. Prava vrednost nabave se pokaže v času konjunkture in recesije, saj uspešno oskrbovanje in sposobnost prestati pritiske ni enostavna naloga. Seveda pa nič od tega ne bi bilo možno, brez skrbno pripravljenih nabavnih strategij usklajenimi s strategijami podjetja ter podpore in zaupanja vodstva. V diplomskem delu se prepleta teoretičen in praktičen vidik nabavnega procesa. Teoretičen vidik je predstavljen na osnovi mnenj in ugotovitev kot ga predstavljajo avtorji v literaturi. Temu sledi praktičen del, ki predstavi kako poteka proces nabave v podjetju ADK, da so potrebni materiali na razpolago ob pravem času, po ustrezni ceni, kvaliteti, količini in da izpolnjuje vse specifične zahteve kupca. S pomočjo ostalih funkcij v podjetju, tako dostavimo končni proizvod, ki ima Slovensko poreklo, kvaliteto ter je narejen po meri in željah kupca. Samo zadovoljen kupec, je predpogoj za nova naročila. Hkrati nas bo priporočil svojim znancem in širil dober glas, ki je v času močne konkurence, še kako pomemben.
Ključne besede: kvaliteta, čas, cena, poreklo blaga
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
Logistični vidik uvoza vozil
Irena Anžič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavi logistiko uvoza novih vozil z vidika pooblaščenega uvoznika. Predstavi trenutno veljavno evropsko in slovensko zakonodajo, ki določata obračunavanje predpisanih dajatev. Prav tako prikaže različne možne načine dostave vozil z različnimi prevoznimi sredstvi. V praktičnem delu je na konkretnih primerih dveh japonskih znamk (Honda in Mitsubishi) predstavljen način obračunavanja uvoznih dajatev. Podrobno je prikazan tudi način določanja transportne poti dobave vozil do pooblaščenih trgovcev v Sloveniji.
Ključne besede: avto logistika, špedicijske storitve, prevozne storitve, carinska politika, poreklo blaga, davek na motorna vozila
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

7.
Poenostavljeni carinski postopki v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. : diplomsko delo
Lea Jesenko, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, ko postaja globalizacija nuja in je zato neizbežna, se mednarodne povezave vedno hitreje razvijajo, sodobne oblike transporta pripomorejo k večji učinkovitosti, elektronsko poslovanje je neizogibno. Da lahko v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. še naprej učinkovito in uspešno poslujejo, se morajo tem spremembam prilagajati, saj lahko samo tako ohranijo konkurenčnost na svetovnem trgu. EU si prizadeva za harmonizacijo in poenostavitve v carinskih postopkih, kar zelo pripomore k premagovanju administrativnih ovir pri pretoku blaga iz Skupnosti. V diplomskem delu predstavljamo carinske poenostavitve, ki so jih uspeli pridobiti v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina. Prikazali smo, da je možna pridobitev dovoljenj za tovrstne poenostavitve in da prenova carinskega poslovanja zelo znižuje stroške.
Ključne besede: carinjenje, carinsko pravo, poenostavljeni carinski postopki, hišno carinjenje, poreklo blaga
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 2525; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (409,09 KB)

8.
POREKLO BLAGA V UVOZNIH IN IZVOZNIH POSLIH PODJETJA EMO ETT D.O.O.
Marjetka Vodončnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V času intenzivne globalizacije se podjetja soočajo s hitrimi in korenitimi spremembami, ki jih le-ta povzroča. Danes se meje brišejo, razdalje postajajo vse krajše, zato si podjetja prizadevajo vstopiti tudi na najbolj oddaljena tržišča, kar bi še pred nekaj leti veljajo za izredno tvegano potezo. Podjetja v želji bodisi po obstoju bodisi po širitvi obsega poslovanja in v težnji po večjih dobičkih vstopajo na tuja tržišča, kjer je konkurenca praviloma ostrejša. Velika slovenska podjetja so pri tem praviloma uspešnejša, saj razpolagajo z več sredstvi za uspešen prodor na tuja tržišča, manjša in srednje velika podjetja so pri tem omejena in se v procesu internacionalizacije soočajo z večjimi težavami. Diplomska naloga obravnava podjetje EMO ETT d.o.o., proizvodnja emajlirane posode, njegovo uvozno in izvozno poslovanje ter izpolnjevanje predpisov o poreklu blaga v postopku pridobivanja in dokazovanja porekla končnih proizvodov. Podjetje EMO ETT d.o.o. se je vse od leta 1991 soočalo s korenitimi spremembami v svojem poslovanju. Prva takšna sprememba je bila osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991, ki je pomenila izgubo južnih tržišč in posledično tudi prvi stečaj v letu 1994. Po štirih letih, ko je podjetje prehajalo v roke različnih lastnikov, je leta 1998 prešlo v zasebno lastništvo in še istega leta ponovno zagnalo proizvodnjo emajlirane posode v Celju. Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, ki je po takratni širitvi štela 25 držav članic. Še pred uveljavitvijo evropskega sporazuma 1. februarja 1999 je z letom 1997 pričel veljati njegov trgovinski del v obliki začasnega sporazuma, s katerim sta EU in Slovenija odpravili vse količinske omejitve za uvoz industrijskih izdelkov oz. postopno znižali carine za občutljive industrijske izdelke. Slovenija je carinski sistem, primerljiv z evropskim, uveljavila že leta 1996. Od istega leta Slovenija uporablja Evropsko kombinirano nomenklaturo blaga s carinsko tarifo. Evropska unija je carinska unija. V odnosu do tretjih držav se uporablja skupna carinska tarifa in skupna trgovinska politika. Osnovna svoboščina notranjega trga je prost pretok blaga in pomeni, da lahko podjetje iz ene članice prodaja svoje blago podjetju iz druge članice pod enakimi pogoji, kot če bi bili obe podjetji iz iste države. Velja načelo vzajemnega priznavanja blaga, ki narekuje, da morajo vse članice dovoliti trgovanje z blagom, ki je bilo zakonito proizvedeno v katerikoli od njih. Danes šteje integracija 27 članic. Širitev EU je nenehen proces, trenutno so v postopku kandidature za članstvo ali pa možne kandidatke vse države t. i. bivše Jugoslavije, ki za podjetje pomenijo pomembno izvozno tržišče. Kot pretežni uvoznik materialov za proizvodnjo na eni strani in pretežni izvoznik končnih izdelkov na drugi strani ter zaradi raznovrstnosti in pestrosti materialov morajo biti v podjetju dobro seznanjeni s pravili in predpisi mednarodnega poslovanja na področju pridobivanja porekla blaga svojih končnih proizvodov. Za vsak posamezen material, ki predstavlja del končnega izdelka, je potrebno poznati njegov izvor in državo porekla. V podjetju to zagotavljajo z ažurno evidenco porekla vseh materialov, uporabljenih v proizvodnem procesu v okviru rednega poslovanja. Poreklo blaga je eden izmed carinskih instrumentov, ki vpliva na carinsko obravnavo in višino carinskih dajatev ob uvozu. Obstajata dve vrsti porekla, preferencialno in nepreferencialno. Kadar ima izdelek preferencialno poreklo, je podvržen ugodnejši obravnavi, pomeni namreč delno ali celo popolno opustitev uvoznih dajatev. Nepreferencialno poreklo blaga na drugi strani ne prinaša carinskih ugodnosti, ampak se največkrat uporablja za dokazovanje izvora blaga. Da izdelek pridobi status blaga s preferencialnim poreklom, je potrebno zadostiti določenim pogojem, opredeljenim v sklopu protokola o opredelitvi pojma izdelki s poreklom, dogovorjenega v okviru sporazuma z državo, s katero se posluje. Načeloma to pomeni,
Ključne besede: internacionalizacija, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, poreklo blaga.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 2487; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (891,55 KB)

9.
Vloga porekla blaga v mednarodnem poslovanju - primer podjetja SIP Šempeter d.d.
Nataša Doler, 2009, diplomsko delo

Opis: Poreklo blaga je pomemben instrument (orodje), s pomočjo katerega Evropska unija uspešno izvaja ukrepe zunanjetrgovinske politike. Ločimo preferencialno in nepreferencialno poreklo blaga. Nepreferencialno poreklo blaga se uporablja za potrebe statistike, za izvajanje ukrepov trgovinske politike in tarifnih kvot. Nepreferencialno poreklo blaga v zunanji trgovini imenujemo tudi gospodarska nacionalna pripadnost blaga. Preferencialno poreklo nudi blagu različne ugodnosti pri trgovanju med določenimi državami. Če ima blago preferencialno poreklo, je ob izvozu deležno preferencialne obravnave – znižanja carinske stopnje ali carine prost izvoz med državama, ki imata sklenjen trgovinski sporazum. Evropska unija ima sklenjene trgovinske sporazume z veliko različnimi državami. V teh sporazumih so zajeta pravila o poreklu blaga, ki omogočajo plačilo znižanih ali ničnih carinskih dajatev med državami podpisnicami sporazuma. Poznavanje teh sporazumov je ključ do uspeha na mednarodnem trgu.
Ključne besede: Poreklo blaga, preferencialno poreklo blaga, nepreferencialno poreklo blaga, prostotrgovinski sporazumi, Evropska unija.
Objavljeno: 18.06.2009; Ogledov: 2712; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

10.
Socialno poreklo in študentsko delo : diplomsko delo univerzitetnega študija
Dora Jerič, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: socialno poreklo, študentsko delo, družbeni razred
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2602; Prenosov: 205

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici