1. Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki MuriRok Ovniček, 2019, diplomsko delo Opis: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 2760; Prenosov: 419
 Celotno besedilo (3,08 MB) |
2. Voda kot pedogenetski dejavnik v porečju SotleKlemen Prah, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Prst nastaja in se razvija na stiku prepletanja in medsebojnega delovanja vseh sestavin pokrajine, tudi hidrosfere. Ugotoviti želimo, kako vodni viri v porečju Sotle vplivajo na značilnosti prsti, saj je poznavanje teh zakonitosti pomembno za usmerjanje rabe tal in s tem za varovanje prsti. V ta namen smo porečje Sotle razdelili v pet hidrografskih območij in jih primerjali glede na vodne in pedološke značilnosti ter pri tem upoštevali značilnosti rabe tal. Glavni poudarek smo dali metodi analize z GIS-i. Porečje Sotle leži ob slovensko-hrvaški meji in je izrazito asimetrično. Rečna mreža je gosta, prisotne pa so tudi številne stoječe vode. Od rabe tal prevladuje gozd, sledijo travniki in pašniki, njive, pozidana zemljišča, vinogradi, sadovnjaki, drevesa in grmičevje, mokrišča in barjanski travniki. Od prsti prevladujejo evtrične in distrične rjave, medtem ko hriboviti svet prekrivajo rendzine, rankerji in rjave pokarbonatne prsti. Vinogradniške lege označujejo rigolane prsti, v rečnih dolinah pa prevladujejo obrečne prsti na ilovnatem aluviju, oglejene in psevdooglejene prsti. Površinske vode, ki so v veliki meri podvržene človekovemu delovanju, imajo v porečju Sotle velik učinek na prsti, kar se odraža tudi v rabi zemljišč. Tako se v porečju Sotle pojavlja velik delež njivskih zemljišč, ki so najobsežnejša na holocenskih ravnicah ob Sotli, Mestinjščici in Bistrici, kjer prevladujejo hidromorfne prsti.
Ključne besede: geografija, vodni viri, prst, porečje Sotle
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2133; Prenosov: 162
Celotno besedilo (577,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. SANACIJA STRUGE MISLINJE NA OBMOČJU NEKDANJE HE V PAMEČAHAnja Bregovič, 2012, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge smo predstavili kratek opis povodja Mislinje. Navedene so osnovne topografske in hidrografske lastnosti ter zgodovina povodja. V nadaljevanju je podrobneje obravnavan odsek povodja Mislinje v Pamečah pri Slovenj Gradcu.
Podan je podroben opis obstoječega stanja na odseku, kjer se na omejenem področju srečamo z dotrajanimi vodnimi objekti – obrežnimi zidovi, kakor tudi z dokaj visokim in neprimernim pragom, ki onemogoča migracijo vodnih živali. Predstavili smo hidravlike osnove pri računanju enodimenzionalnega toka. Izdelali smo hidravlični računski model odseka s pomočjo HEC-RAS, verzija 4.1. ter izvedli izračune gladin s povratnimi dobami 5, 10, 20, 50 in 100 let. Hidravlične izračune smo izvedli tudi z novimi robnimi pogoji in jih primerjali z obstoječimi. Rezultat je pokazal, da smo s predvidenimi ukrepi izboljšali varnost brežin ter dosegli dodatno varnost tudi pri pretoku Q100.
Ključne besede: porečje reke Mislinje, urejanje površinskih voda, poplavna varnost, hidravlični model, HEC-RAS
Objavljeno v DKUM: 07.01.2013; Ogledov: 2827; Prenosov: 195
Celotno besedilo (7,38 MB) |
4. Rimska najdišča v porečju SavinjeAleš Blatnik, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Rimska najdišča v porečju Savinje sem zbral in predstavil rimska najdišča, ki se nahajajo v porečju Savinje. V delu so zbrana najdišča podrobneje opisana, predvsem najdbe, kjer je bilo možno, je bilo dodano tudi slikovno gradivo.
Rimljani so pustili velik pečat na ozemlju današnje Slovenije. V mnogih krajih so še danes vidni ostanki zapuščine Rimljanov. Zelo veliko ostankov je bilo najdenih tudi v porečju Savinje in Savinjske doline, na katere sem se osredotočil v diplomskem delu. V Šempetru v Savinjski dolini je bilo odkrito veliko rimsko grobišče, v Ločici pri Polzeli je bil tabor II. italske legije, na Vranskem je bila opekarna, in najpomembnejša Celeia, kot mesto province Norik, kar so le nekatera pomembnejša najdišča od mnogih v porečju Savinje. Rimljani so bili poznani tudi po gradnji cest, katerih ostanke so našli na zelo podobnih trasah kot poteka današnja regionalna cesta Celje – Ljubljana.
Rimska arhitektura je bila zelo dovršena, kar je razvidno iz arheoloških najdb. Zelo lepi in mogočni so nagrobniki v Šempetrski rimski nekropoli ter nagrobne table, najdene v Celju. Znani so tudi miljniki, ki so jih našli ob cesti od Trojan do Celja in proti Ptuju. Med najdenimi predmeti prevladujejo grobni pridatki, nagrobni spomeniki, nakit, arhitekturni ostanki in rimski novci.
Ključne besede: Antika, Rimljani, rimska najdišča, Savinja, Celeia, porečje Savinje, Rimska nekropola, Rifnik, Norik.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 5960; Prenosov: 629
Celotno besedilo (9,41 MB) |
