1. Magnetna poravnava sviloprejk med prehranjevanjem : diplomsko deloTjaša Irgolič, 2025, diplomsko delo Opis: Sviloprejke (Bombyx mori L.) so nočni metulji, katerih ličinke že tisočletja vzgajajo za pridelavo svile. Na njihovo vedenje in razvoj vplivajo mnogi okoljski dejavniki, kot so svetloba, temperatura in vlaga. Poleg teh, utegnejo imeti na sviloprejke vpliv tudi diskretnejši dejavniki, kot je geomagnetizem. Geomagnetne silnice namreč povzročajo pojav magnetne poravnave, ki je opredeljena kot usmerjanje telesa živali glede na geomagnetno polje, običajno vzporedno z magnetnimi silnicami (S–J) ali pravokotno nanje (V–Z). Pojav je bil potrjen že pri mnogih živalskih vrstah, pri sviloprejkah pa še ni bil preučevan, čeprav utegne predstavljati pomembno informacijo za svilogojce. V raziskavi smo zato želeli preveriti, ali sviloprejke med hranjenjem kažejo znake magnetne poravnave. V raziskavo je bilo vključenih 100 gosenic sviloprejke v fazi po tretji levitvi , razdeljenih v štiri skupine po 25 živali. Njihov položaj smo s pomočjo kamer opazovali trikrat dnevno, vsakih šest ur, s prvim jutranjim opazovanjem ob 7:00. Rezultati so pokazali, da so se sviloprejke po tretji levitvi v prvih petih dneh eksperimenta (dan < 5) kazale značilno poravnavo v smeri sever–jug (p ≤ 0,05) ta je bila najbolj opazna v jutranjem in popoldanskem času. V večernem času magnetne poravnave ni bilo zaznati (p ≥ 0,05). Prav tako po petem dnevu (dan > 5) in po četrti levitvi, ko so začele iskati primeren prostor za zapredanje kokonov, magnetne poravnave nismo več zaznali (p ≥ 0,05). Ugotovili smo, da sviloprejke izkazujejo magnetno poravnavo, vendar je ta časovno omejena tako na del dneva kot tudi na obdobje v fazi razvoja, tj. pred začetkom faze zapredanja. Razumevanje vpliva geomagnetizma in upoštevanje naravnih vzorcev orientacije sviloprejk, kot je magnetna poravnava, lahko prispevajo k učinkovitejšemu hranjenju in posledično boljši rasti ličink sviloprejk.
Ključne besede: bela murva, Bombyx mori L., magnetna poravnava, Morus alba L., sviloprejka
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1001,76 KB) |
2. Analiza vpliva dnevnikov kakovosti na uspešnost organizacijŠtefan Masič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavam stanje informatike v javnem podjetju, kjer informatika in informacijska tehnologija ne predstavljata strateškega sredstva za doseganje poslovnih ciljev. Osrednji cilj magistrske naloge je študija primera uvajanja koncepta dnevnikov kakovosti, s pomočjo katerega smo želeli doseči stabilizacijo kvalitete IT storitev in servisov ter preveriti ali koncept vpliva na dvig usklajenosti ali poravnave poslovnih in IT ciljev. Magisterij najprej predstavi organizacijo in vlogo IT. Preverili smo skladnost poslovnih in IT ciljev, identificirali izzive in predlagali in izvedli več ukrepov. Okvirji za upravljanje in vodenje IT so ključno orodje, ki organizaciji zagotovi ustrezen nadzor nad trenutno in bodočo uporabo IT v organizaciji. Povzeli smo konceptualni model okvirjev za upravljanje in vodenje, njihove strukture, procese in relacijske mehanizme. Predstavili smo orodja COBIT, ITIL in standard ISO/IEC 20000. Ključni del magistrske naloge predstavlja koncept dnevnika kakovosti, namenjen merjenju uspešnosti, razpoložljivosti in zanesljivosti IT storitev in servisov. Dnevnik kakovosti predstavimo preko planiranja ter vsebinske, tehnične in organizacijske izvedbe. Dnevnike kakovosti smo prenesli v produkcijo v časovnem obdobju skoraj treh let v obliki študije primera. Predstavimo analizo izvedbe, ki vključuje analizo dinamike izvajanja. Praktične izsledke študije primera smo nadgradili s možnih razširitvami koncepta. Rezultat ocenjujemo na nivoju zrelostne ocene IT storitev in servisov pred in po izvedbi študije primera. Oceno študije primera smo razširili z oceno stopnje zrelosti strateške uskladitve poslovnih in IT ciljev ter umestitve IT v model strateških oblik. Koncept dnevnika kakovosti smo ocenili kot enostavno in primerno orodje, ki omogoča dvig stabilnosti ter kakovosti IT storitev in servisov. Obenem smo sklenili, da so dnevniki kakovosti nezadosten pogoj za dvig zrelosti IT. Predstavljajo dobrodošlo, vendar nezadostno orodje v okviru procesa upravljanja in vodenja IT.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kakovost storitev, dnevnik kakovosti, upravljanje IT, vodenje IT, informatike, poravnava poslovanja in IT, COBIT, ITIL
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 72
Celotno besedilo (5,03 MB) |
3. |
4. Vpliv radija pestiča in širine materiala na elastično poravnavanje pri procesu upogibanja : diplomsko deloJure Vezonik, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje proces upogibanja, ki velja za enega najbolj razširjenih tehnoloških postopkov za preoblikovanje pločevine. Namen diplomskega dela je z eksperimentalnim delom ugotoviti, kako nekateri geometrijski parametri vplivajo na elastično poravnavo pri upogibanju po razbremenitvi. Rezultati eksperimentalnega dela, ki so prikazani v obliki grafov in preglednic ter so primerjani z analitičnimi preračuni, so pokazali, da je vpliv radija pestiča na velikost elastične poravnave zelo velik, medtem ko širina komada nima pomembnejšega vpliva na elastično poravnavanje.
Ključne besede: upogibanje pločevine, radij pestiča, elastična poravnava, kot zravnanja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1077; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,70 MB) |
5. Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter SrbijoDejana Starčević, 2018, magistrsko delo Opis: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo.
Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga.
V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Ključne besede: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1654; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Evolucijski algoritem za poravnavo sekvencAdel Bureković, 2018, magistrsko delo Opis: Poravnava bioloških sekvenc je računsko kompleksen problem, pri katerem skušamo z različnimi pristopi pridobiti čim bolj optimalno poravnavo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti reševanje problema poravnave bioloških sekvenc s pomočjo evolucijskega algoritma. Ker je problem lahko časovno zahteven, smo algoritem implementirali s programskim jezikom C++. Naš algoritem smo primerjali s programskim orodjem Clustal X na skupinah sekvenc DNK in skupinah sekvenc proteinov, ki smo jih pridobili iz podatkovne baze BAliBase. Z našim algoritmom smo se v nekaterih primerih dokaj približali rezultatom programskega orodja Clustal X.
Ključne besede: evolucijski algoritem, poravnava sekvenc DNK, poravnava sekvenc proteinov
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1384; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,30 MB) |
7. Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v SlovenijiMaja Kolenc, 2018, magistrsko delo Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka.
Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 252
Celotno besedilo (3,55 MB) |
8. Ukrepi za reševanje gradbenih družb iz položaja nelikvidnosti in insolventnostiAnastasiya Ananyeva, 2017, diplomsko delo Opis: Gradbeništvo je nenehno izpostavljeno ekonomskim vplivom. Če se gradbena podjetja na negativne vplive ne odzovejo pravočasno, hitro zapadejo v stanje nelikvidnosti, kar vodi do insolventnih postopkov – prisilne poravnave ali stečaja. Prisilna poravnava bi morala z rekonstrukcijo dolgov zagotavljati pogoje za uspešno nadaljnje poslovanje, medtem ko sta cilja stečaja poravnava dolgov in prenehanje poslovne osebe.
V diplomskem projektu smo na primeru slovenskih gradbenih podjetij raziskovali, zakaj postopek prisilne poravnave ne nudi dokončne rešitve za nezmožnost poravnave dolgov, temveč vodi samo v stečaj. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskovali stanje gradbeništva v Rusiji in ruski stečajni postopek, ki se v primeru možnosti za rešitev podjetja začne s prisilno poravnavo ali stečajem, če te možnosti ni. V raziskavo smo vključili tudi avstrijsko zakonodajo in primerjali tri države – Slovenijo, Rusijo in Avstrijo.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, gradbeništvo, Slovenija, Rusija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1185; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1011,14 KB) |
9. |
10. Analiza dejavnikov uspešno izvedene prisilne poravnaveMarjeta Zorin Bukovšek, 2017, doktorska disertacija Opis: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Ključne besede: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2017; Ogledov: 2231; Prenosov: 296
Celotno besedilo (2,53 MB) |
