Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali dve glavni vprašanji. Prvo vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo, ali lahko koruzna slama služi kot učinkovita alternativa silaži za proizvodnjo bioplina. Drugo vprašanje pa se je osredotočalo na vpliv deleža suhe snovi v mešanicah na proizvodnjo bioplina in možnost zmanjšanja porabe vode v procesu anaerobne digestije. Izvedli smo dva eksperimenta, kjer smo z različnimi nastavitvami v treh paralelkah ugotavljali učinkovitost anaerobne digestije. Pri nastavitvah smo uporabljali mešanice s piščančjim gnojem z nastiljem, koruzno slamo oz. silažo ter inokulumom iz obstoječe bioplinarne. V prvem eksperimentu smo koruzno silažo primerjali s koruzno slamo iz dveh različnih lokacij v dveh različnih razmerjih (osnovni in dvakratni delež slame), v drugem eksperimentu pa smo za najučinkovitejšo mešanico izvedli še analize z različnimi deleži suhe snovi v fermentorju (med 2 in 14 %). Tekom obeh eksperimentov smo spremljali sestavo in količino bioplina ter razgradnjo substratov. V prvem delu raziskave smo ugotovili, da je lahko koruzna slama zelo učinkovita alternativa silaži. Slama je proizvedla primerljive količine bioplina, kar potrjuje njen potencial za uporabo v procesu anaerobne digestije. Ta ugotovitev ima pomembne ekonomske implikacije, saj lahko uporaba koruzne slame zmanjša stroške surovin in poveča učinkovitost proizvodnje. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati, kjer sta bili uporabljeni slama in silaža druge letine. Primerjava je pokazala, da so razlike v rezultatih minimalne, kar potrjuje konsistentnost in zanesljivost rezultatov, ne glede na variabilnost lokacij in letin substratov. V drugem delu raziskave, kjer smo se osredotočili na vpliv deleža suhe snovi v fermentorju, smo ugotovili, da višji deleži suhe snovi omogočajo zmanjšanje porabe vode v procesu, hkrati pa ohranjajo učinkovitost proizvodnje bioplina. Rezultati so pokazali, da so mešanice z višjim deležem suhe snovi dosegale primerljive rezultate kot mešanice z nižjim deležem suhe snovi, kar omogoča bolj trajnostno upravljanje z vodo in viri.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, silaža, koruzna slama, poraba vode, delež suhe snovi
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,50 MB)

Opis: V tem diplomskem delu bomo govorili o temi, o kateri ne slišimo prav pogosto. Govorili bomo o posledicah živinoreje za okolje. Globalno segrevanje se je začelo z razvojem industrializacije in še danes mnogi verjamejo, da je uporaba fosilnih goriv ključna za onesnaževanje okolja. Malokdo se zaveda negativnih posledic s strani živinoreje, zato smo se odločili to temo podrobneje raziskati in analizirati kolikšen je dejanski negativni učinek živinoreje na okolje. Tekom raziskovanja smo poskušali poiskati glavne vzroke in posledice, ki nastanejo v procesu pridelave krme za živali, ki so namenjene za človeško prehrano, vzreje teh živali in samega uživanja mesa in mlečnih izdelkov. Poseben poudarek smo namenili onesnaževanju zraka, porabi in onesnaževanju voda, krčenju deževnih gozdov in pesticidom, ki so uporabljeni v procesu kmetovanja. V diplomskem delu smo uporabili tri metode raziskovanja. Deskriptivno oziroma opisno metodo smo uporabili za opisovanje problema živinoreje, kot največjega onesnaževalca našega planeta. S to metodo smo pridobivali informacije in odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili za diplomsko nalogo. Metodo raziskovanja smo uporabili kot intervju. Pri naravovarstveni organizaciji smo poskušal izvedeti zakaj se kljub vsem predstavitvam glede onesnaževanja okolja, člani teh organizacij premalo posvečajo problemu živinoreje in kakšen je njihov vidik na temu področju. Analizo sekundarnih virov smo uporabili zaradi teoretične narave diplomske naloge. Ti slonijo na že pridobljenih informacijah iz primarnih virov. Tako smo lahko dostopali do različnih statističnih podatkov in ostalih podatkov iz člankov ter drugih virov za raziskovanje te teme. Da bi ohranili naše okolje čisto, ne bo dovolj, da upoštevamo samo navodila s strani naravovarstvenih organizacij. Za dosego tega cilja bomo morali popolnoma spremeniti prehranjevalne navade, ki jih poznamo danes.
Ključne besede: diplomske naloge, živinoreja, onesnaževanje, kmetijstvo, poraba vode, krčenje deževnih gozdov, pesticidi
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 1693; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,25 MB)

Ključne besede: mlekovod, autotandem, poraba vode, poraba električne energije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 889; Prenosov: 45
Povezava na celotno besedilo

Opis: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 2800; Prenosov: 406
Celotno besedilo (2,33 MB)

Opis: V raziskavi smo merili količino porabljene vode, čas in električno energijo med molžo na dveh kmetijah z različnim sistemom reje in načinom molže. Kmetija 1 ima privezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa ima prosto rejo z molziščem autotandem (2 x 3). Povprečni čas molže posamezne krave je bil pri mlekovodu 7.46 min, na molzišču autotandem pa 6.42 min. Povprečna porabljena električna energija glede molže je bila na mlekovodu 0,0882 kWh/kravo, na molzišču autotandem pa 0,083 kWh/kravo. Povprečna porabljena električna energija glede namolzenega mleka je na mlekovodu 0,0092 kWh/kravo, na molzišču autotandem pa 0,0073 kWh/kravo. V vseh izbranih parametrih po porabi električne energije ni prihajalo do statistično značilnih razlik. Porabljena količina vode je v obeh molznih sistemih znašala 70 l vode za eno pranje molznega sistema.
Ključne besede: mlekovod/ autotandem/ poraba vode/ poraba električne energije
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 2364; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,12 MB)