Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kako univerze po svetu uvajajo trajnostnostne ukrepe na različnih področjih svojega delovanja (trajnostnostno upravljanje, energetska učinkovitost stavb, odpadki, poraba vode, mobilnost, hrana, študenti in izobraževanje, administracija) in poseben poudarek namenili Univerzi v Mariboru (UM) ter njenim dosedanjim aktivnostim na področju uvajanja trajnostnostnih pristopov. Glavni cilj je bil s pomočjo vprašalnika, prilagojenega po vprašalniku Copernicus Alliance, zajeti stanje trajnostnostnih procesov in zelenega prehoda na članicah UM. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo ankete (20) in intervjujev (9), da bi pridobili vpogled v sedanje stanje na članicah (17 fakultet, Študenski domovi, Univerzitetna knjižnica Maribor in Rektorat). Ugotovitve kažejo, da so potrebni dodatni ukrepi predvsem za izboljšanje trajnostnostnega upravljanja, boljšo energijsko učinkovitost stavb in trajnostnostno porabo vode. Na področju administracije, ravnanja z odpadnim pohištvom in IT opremo pa se UM približuje najbolj »zelenim«. Na podlagi analize rezultatov spletne ankete članic UM in intervjujev študentov smo predstavili možnosti za nadgradnjo trajnostnostnih praks na UM. Zaključki nakazujejo predvsem potrebo po inovativnih pristopih, sodelovanju celotne skupnosti (študentov in zaposlenih) ter iskanju dodatnih ali optimizacijo že obstoječih finančnih sredstev za realizacijo trajnostnostnih ukrepov, ki zahtevajo finančni vložek.
Ključne besede: zeleni in digitalni prehod, zelena univerza, Univerza v Mariboru, zmanjševanje odpadkov, energijska učinkovitost stavb, trajnostnostna poraba pitne vode
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Skrb za naravo ter s tem ustrezna ureditev odpadnih komunalnih vod se je ob rekonstrukciji šole in vrtca na Golem uredila z umestitvijo čistilne naprave. Šola je bila grajena v 20. letih preteklega stoletja, ko se o ekologiji in varovanju narave ni razmišljalo na način kot danes, saj je bil odnos do narave bolj pristen in zavedajoč se, da je narava tista, s katero se preživljajo. Tedanja šola je bila postavljena v idilično podeželsko okolje ter služila svojemu namenu in poslanstvu, se pravi izobraževanju otrok vse do današnjih dni. S časom so se potrebe spremenile, kajti kraji na obrobju Ljubljanske kotline so se začeli množično poseljevati. Zaradi nepremišljene urbanizacije okolja v preteklem obdobju se v sedanjem času srečujemo z onesnaženjem vode, v veliki meri zaradi neurejene komunalne ureditve. V času do pred nekaj let, ko je tudi Slovenija prevzela ustrezne predpise, ki jih je predvidela EU, se na komunalni ureditvi glede odpadnih vod ni dosti izvajalo. Ob gradnji objekta se je v njegovi neposredni bližini zgradila greznica, ki pa najverjetneje ni in še ne zadostuje predpisom, ki narekujejo varovanje okolja, zato se posledično pogosto srečujmo z neustrezno kvaliteto pitne vode. V Sloveniji se na področjih, kjer je gostota poselitve nizka, še dolgo ne bodo zgradila kanalizacijska omrežja, zato se za čiščenje odpadnih vod uporabljajo majhne čistilne naprave kot rešitev za zadostitev zakonodaji s področja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod v okolje. Zaradi problematike delovanja čistilne naprave, ki je bila vgrajena ob rekonstrukciji šole in vrtca, sem se vključila v raziskavo problema oziroma sem preverjala ustreznost delovanja čistilne naprave po ponovno izvedenem zagonu le-te Po vgradnji čistilne naprave njeno delovanje ni bi bilo skladno z okoljevarstvenimi predpisi, zato so se na čistilni napravi izvedli določeni ukrepi, ki so popisani v teoretičnem delu. V obdobju od julija od oktobra 2011 sem spremljala delovanje ČN glede na prisotnost otrok, porabo pitne vode, delovanje v različnih ciklih obratovanja. Rezultate sem zbirala na podlagi dobljenih analiz vzorcev, ki sem jih pridobivala v omenjenem obdobju. Rezultati so pokazali, da je čistilna naprava učinkovita. Za ustrezno nadaljnje delovanje, bi bilo potrebno s strani Občine Ig zagotoviti ustrezno službo za redno spremljanje monitoringa, kajti pogoji v ČN se spreminjajo in se kažejo v rezultatih, ki nihajo. Za pridobitev ustrezne ocene delovanja je spremljanje nujno potrebno, prav tako pa tudi spremljanje parametrov za učinkovito delovanje skladno s predpisano zakonodajo.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, čistilna naprava, cikli, poraba pitne vode, monitoring, ocena delovanja
Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 2800; Prenosov: 406
Celotno besedilo (2,33 MB)