| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
PRIMERJAVA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI DVEH MOLZNIH SISTEMOV
Marko Pliberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo merili količino porabljene vode, čas in električno energijo med molžo na dveh kmetijah z različnim sistemom reje in načinom molže. Kmetija 1 ima privezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa ima prosto rejo z molziščem autotandem (2 x 3). Povprečni čas molže posamezne krave je bil pri mlekovodu 7.46 min, na molzišču autotandem pa 6.42 min. Povprečna porabljena električna energija glede molže je bila na mlekovodu 0,0882 kWh/kravo, na molzišču autotandem pa 0,083 kWh/kravo. Povprečna porabljena električna energija glede namolzenega mleka je na mlekovodu 0,0092 kWh/kravo, na molzišču autotandem pa 0,0073 kWh/kravo. V vseh izbranih parametrih po porabi električne energije ni prihajalo do statistično značilnih razlik. Porabljena količina vode je v obeh molznih sistemih znašala 70 l vode za eno pranje molznega sistema.
Ključne besede: mlekovod/ autotandem/ poraba vode/ poraba električne energije
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1735; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Podčetrtek
Simona Lončar Rozman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa. Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe. Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (11,87 MB)

9.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGA
Barbara Sreš, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2153; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

10.
IZGRADNJA ČRPALIŠČA K.-41,5 IN POVEZAVA S ČRPALIŠČEM K.-130
Peter Jelen, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisana izgradnja glavnega črpališča jamske vode na k.-41,5 in povezava s črpališčem na k.-130 v jami Premogovnika Velenje. Namen naloge je izbrati ustrezne črpalke jih pravilno namestiti, da bodo črpale pod čim večjim izkoristkom in čim manjšo porabo električne energije. V zadnjih letih so se zaradi vplivov odkopavanja v strojnici glavnega jamskega črpališča na k.-130 pričele pojavljati deformacije na podgradnji strojnice in temeljih črpalk, zato so se na Premogovniku Velenje odločili za izgradnjo novega glavnega črpališča. Novo črpališče bo na lokaciji k.-41,5. Najprej sem na kratko opisal stanje črpališč v jami Premogovnika Velenje pred izgradnjo črpališča k.-41,5. V nadaljevanju je opisano črpališče na k.-130. Črpališče k.-130 je bilo glavno črpališče pred izgradnjo črpališča k.-41,5. Diplomska naloga je osredotočena na črpališče k.-41,5. V tem črpališču bodo vgrajeni trije črpalni agregati (črpalka in motor), ki bodo delovali v povezavi s črpališčem k.-130. Naprave v črpališču k.-130 se bodo posodobile in to črpališče k.-130 bo postalo pomožno črpališče. Črpalke v črpališču k.-41,5 bodo obratovale v dveh režimih, v avtomatskem in ročnem načinu obratovanja. Črpalke se bodo priključile na že obstoječ cevovod. V diplomski nalogi so na koncu prikazani izračuni lokalnih, linijskih in iztočnih izgub v cevovodih. Rezultati izračunanih izgub so potrebni za določitev obratovalne točke črpalk. Obratovalna točka črpalke je tista točka v kateri se sekata karakteristika cevovoda in karakteristika črpalke. Na koncu je izračunana poraba električne energije v odprtem in zaprtem sistemu delovanja črpalk med črpališčema k.-41,5 in k.-130.
Ključne besede: črpališče, črpalka, cevovod, obratovalna točka, poraba električne energije, izgube.
Objavljeno: 05.02.2012; Ogledov: 2212; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici