| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PSIHOLOŠKE PODLAGE VERE V OBSTOJ PARANORMALNIH POJAVOV
Alenka Cvetič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti vpliv psiholoških podlag na vero v paranormalne pojave. V postopku raziskovanja smo se usmerili predvsem na stališče, ki so ga večkrat podprle tudi raziskave iz tujine (npr. Rawcliffe, 1959; Peters, 1999; Aird 2009). To namreč izhaja iz predvidevanja, da je blodnjavost ena izmed poglavitnejših psiholoških lastnosti, ki prediktirajo vero v paranormalne pojave med duševno zdravo populacijo. Takšno populacijo v našem primeru predstavljajo študentje sociologije s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. S pomočjo analize ankete, ki smo jo izvedli v postopku raziskovanja, smo tudi v našem primeru našli obstoj korelacije med blodnjavostjo in vero v paranormalne pojave. V skladu z izsledki iz preteklih raziskav smo sklepali tudi, da študentje, ki verjamejo v bolj absurdne paranormalne pojave, dosegajo višje rezultate na lestvici blodnjavosti. Ta hipoteza se je izkazala za napačno, saj smo ugotovili večjo blodnjavost med tistimi, ki verjamejo v pogostejše paranormalne pojave. Čeprav se naše diplomsko delo najbolj posveča razmerju med blodnjavostjo in vero v paranormalne pojave, nas je tudi zanimala korelacija med blodnjavostjo in novodobnostjo ter blodnjavostjo in katoliškimi verskimi idejami. Tudi tukaj se je naša hipoteza o obstoju pozitivne statistične korelacije med blodnjavostjo in navedenimi verskimi idejami potrdila. Vsekakor pa smo s pomočjo primerjave rezultatov izvedenih analiz prišli do najvišje pozitivne korelacije med blodnjavostjo in vero v paranormalne pojave. Čeprav ostali psihološki koncepti (npr. psihotičnost, vestnost, itd.), predstavljeni v teoretičnem delu diplome, ki naj bi imeli vpliv na vero v paranormalne pojave, v naši raziskavi niso bili zajeti, pa lahko na tem mestu vsekakor potrdimo, da ima blodnjavost res pomemben vpliv pri veri v paranormalne pojave med študenti sociologije v Mariboru.
Ključne besede: psihološke podlage, paranormalni pojavi, blodnjavost, korelacija, duševno zdrava populacija, študenti sociologije.
Objavljeno: 23.02.2011; Ogledov: 2928; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
DOLOČANJE GENETSKE SORODNOSTI MED DIVJIMI ČEŠNJAMI (Prunus avium L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEV
Tina Ternjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Divje češnje so značilna drevesa slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji češnje (Prunus avium L.), tako gojenimi kot divje raslimi, je pomembno iz znanstvenih kot tudi iz ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili stara drevesa in mlade rastline v okolici teh dreves. Vzorčenje je potekalo na dveh različnih lokacijah blizu Maribora, SZ Slovenija. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj vsake od dveh populacij divje češnje in sorodnost med predstavniki dveh populacij. Ugotavljali smo še genetsko uniformnost znotraj populacije, genetsko čistost populacije, število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili preneseni iz neke druge populacije. Na treh mikrosatelitskih lokusih EMPA003, EMPA004, EMPA005 smo pri 39 preučevanih genotipih divje češnje skupaj namnožili 19 polimorfnih alelov, v povprečju 6,3 na lokus. Genetske razdalje med preučevanimi genotipi smo izračunali z Jaccardovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Ključne besede: Ključne besede: divja češnja / Prunus avium L./ populacija / molekulski markerji / genetska sorodnost
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2486; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjev
Nika Weber, 2011, magistrsko delo

Opis: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Ključne besede: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2489; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (20,12 MB)

5.
Primerjava vzgojne funkcije patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje posameznika v različnih kulturnih in socialnih okoljih
Sandra Gaber Flegar, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Patronažna medicinska sestra pri svojem delu vstopa v posameznikovo domače okolje in tako spoznava njegov vpliv na zdravje posameznika, družine in skupnosti. Vse, kar pri neposrednem stiku z domačim okoljem spozna, lahko koristno uporabi pri načrtovanju vzgoje za zdravje posameznika, družine in skupnosti. Z vključevanjem patronažnih medicinskih sester v skrb za zdravje posameznikov in z zadovoljevanjem njihovih potreb po zdravstveni negi se ponujajo tudi možnosti za vpeljavo izboljšav na tem področju. V magistrskem delu smo predstavili vzgojno funkcijo patronažne medicinske sestre in z raziskavo ugotavljali posebnosti pri obravnavi posameznikov v kulturno in socialno različnih okoljih – pri osnovni in romski populaciji. Ugotavljali smo tudi, ali imajo patronažne medicinske sestre dovolj znanja in spretnosti, da lahko vplivajo na posameznikov način razmišljanja, s čimer posredno vplivajo na spremembe v družini in skupnosti, ter ali patronažne medicinske sestre izkazujejo različne delovne pristope v vzgojni funkciji glede na obravnavo populacije. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za kvantitativne podatke in grafični prikaz rezultatov je bil uporabljen program Microsoft Excel. S pomočjo Chi–Square Testa smo izračunali P-vrednost (Sig < 0,05) za vrednotenje zastavljenih hipotez. V raziskavo je bilo vključenih 24 patronažnih medicinskih sester (PMS) iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, 50 posameznikov iz osnovne populacije in 50 posameznikov iz romske populacije, ki so bili v stiku s patronažno službo in živijo na širšem geografskem območju Upravne enote Murska Sobota. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili prilagojen anketni vprašalnik s trditvami o pomenu vključenosti PMS v skrb za zdravje posameznika in o njeni vzgojni funkciji. Rezultati. Osnovna populacija za razliko od romske ni bolj osveščena v skrbi za zdravje. Romski posamezniki so izkazali potrebo po vključenosti patronažne medicinske sestre tudi v času zdravja, posamezniki osnovne populacije pa ne. Večina patronažnih medicinskih sester je bila mnenja, da morajo prilagajati svoje delovne naloge v zvezi z vzgojno funkcijo v skrbi za zdravje posameznika glede na vključenost v različna okolja. Oboji posamezniki bi se v večini udeleževali predavanj na tematiko o izboljšanju zdravja in skrbi zanj, obenem so oboji pozitivno ocenili znanje patronažnih medicinskih sester kot izvajalk tovrstnih predavanj. Sklep. Vključenost v skrb za zdravje posameznika in vzgojna funkcija patronažne medicinske sestre pri povečanju tovrstne skrbi, sta potrebni in zaželeni tako pri osnovni kot pri romski populaciji. Posamezniki obeh sodelujočih skupin so bili enotnega mnenja, da zase in za svoje zdravje ne skrbijo dovolj dobro in potrebujejo nasvete, zato si želijo predavanj na temo zdravja ter odlično ocenjujejo sposobnosti patronažnih medicinskih sester pri njihovi izvedbi. Patronažne medicinske sestre so ocenile potrebo po različnih pristopih v delovnih okoljih in romskih posameznikov niso ocenile kot odklonilnih do sprejemanja nasvetov. Učinkovito bi bilo izpeljati obsežnejšo raziskavo obravnavanega problema, tako da bi vključili udeležence podobnih skupin v preostalih regijah slovenskega prostora. Glede na rezultate pa bi bilo potrebno oblikovati poenoten model izvajanja aktivnosti in ukrepov v patronažni zdravstveni negi z osrednjim ciljem izboljšati odnos do lastnega zdravja tako pri osnovni kot tudi romski populaciji, upoštevajoč seveda regijske, kulturne in socialne raznolikosti.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, vzgojna funkcija, skrb za zdravje, kulturna in socialna različnost okolij, romska populacija
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 2236; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
DUŠEVNE MOTNJE Z VIDIKA JAVNEGA ZDRAVJA V POMURJU
Zlatka Murtić, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo se sestoji iz dveh delov, pri čemer je prvi del teoretičen in je kot tak namenjen teoretičnim izhodiščem, ter pomembnim evropskim dokumentom in strategijam, ki so podlaga raziskovalnemu delu naloge. V teoretičnem delu opredeljujemo pojem duševnega zdravja in duševnih motenj, natančneje pa opisujemo predvsem duševno zdravje v Evropi, Sloveniji in Pomurju, ki ga glede pojavnosti tudi podrobno raziščemo v raziskovalnem delu. Osnovni namen magistrskega dela je ugotavljanje prevalence duševnih motenj s pomočjo epidemiološke raziskave in iskanje povezave med biološkimi ter socioekonomskimi značilnostmi v povezavi s pojavnostjo le-teh. Raziskovalne ugotovitve bodo strokovno raziskovalna podlaga za načrtovanje nadaljnjih preventivnih dejavnosti v Pomurju, ki se bodo konkretno izvajale v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska »Mental Health«. Raziskovalna metodologija: Gre za epidemiološko raziskavo. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja. Kot instrument empiričnega dela raziskave smo uporabili raziskovalni vprašalnik. V raziskovalnem delu se osredotočimo na ciljno populacijo oseb starih med 20 in 65 let oziroma delovno aktivno populacijo Pomurcev, ki ustvarja nacionalni prihodek. Posebno pozornost namenjamo trem skupinam duševnih motenj in sicer depresivnim, anksioznim in stresnim motnjam. Rezultati: Ugotovljena prevalenca duševnih motenj v Pomurju in njihova povezava z biološkimi in socioekonomskimi determinantami. Sklep: Anksiozne, depresivne in stresne motnje definitivno pomembno zmanjšujejo kvaliteto življenja in produktivnost v že tako socioekonomsko ogroženem Pomurju. Potreba po večjem vključevanju stroke zdravstvene nege v problematiko duševnega zdravja obstaja.
Ključne besede: stresne, depresivne, anksiozne motnje, socioekonomske determinante, aktivna populacija
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1796; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
SAMOMORILNOST PRI STAREJŠIH V PODRAVSKI REGIJI
Aleksandra Kiselak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ima v Sloveniji strahovite razsežnosti, ki se razlikujejo od regije do regije. Kljub resnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorilnosti kot jo imajo nekatere druge države. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko samomorilnosti med starejšimi od 65 let v Podravski regiji in jo primerjati z ostalimi regijami v Sloveniji. Želeli smo tudi odkriti vzroke, ki pripeljejo starejše do razmišljanja o predčasnem in zavednem končanju svojega življenja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik. Podatki, pridobljeni z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem Microsoft Excel in Microsof Word. Rezultati. Ugotavljamo, da je stopnja samomorilnosti v Podravski regiji višja od slovenskega povprečja. Ugotovili smo, da bi petnajst posameznikov naredilo samomor, če bi bili neozdravljivo bolni. V primerjavi z drugimi raziskavami, je tudi naša raziskava pokazala, da so k samomoru bolj nagnjeni moški kot ženske. Sklep. Medicinske sestre, kot pomembni akterji pri preprečevanju samomorilnosti morajo s starejšimi vzpostaviti empatičen odnos, še posebej z moškimi, kajti ti redkeje obiščejo zdravnika in težje spregovorijo o svojih težavah. Več časa si morajo vzeti za tiste, ki imajo težave z vidom, sluhom in kronično bolečino, saj ti posamezniki pogosteje pomislijo na samomor.
Ključne besede: : samomor, samomorilna ogroženost, preprečevanje samomora, starejša populacija
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1475; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
Čiste roke kot ključni dejavnik preprečevanja bolnišničnih okužb
Diana Damjan, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja, podaljšujejo zdravljenje v ustanovi in s tem zvišujejo strošek zdravljenja. Pojavljajo se povsod, kjer poteka zdravstvena dejavnost, najpogosteje pa v bolnišnicah. Preprečevanje, spremljanje in nadzor okužb je pomembna naloga vseh zdravstvenih delavcev. Biti mora smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Higiena rok je temeljni ukrep za preprečevanje prenosa mikroorganizmov v zdravstveni dejavnosti, ki vključuje umivanje, razkuževanje, uporabo rokavic, tehniko nedotikanja in vzdrževanje zdrave kože. Za učinkovito izvajanje higiene rok je potrebno pravilno in dosledno prepoznavanje priložnosti, pravilna izbira in izvedba postopka ter uporaba ustreznih pripomočkov, kot je razkužilo. Namen diplomskega dela je predstaviti bolnišnične okužbe, kako jih preprečujemo in izvajamo nadzor nad njimi ter najpomembneje, kako higiena rok vpliva na razvoj bolnišničnih okužb. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko zdravstveni delavci poznajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb, koliko jih upoštevajo in kdaj, ter ali naredijo vse, da bi preprečili morebitne bolnišnične okužbe. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da zdravstveni delavci poznajo ustrezne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb in jih tudi upoštevajo. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, vendar bi lahko higieno rok še izboljšali, njihovo znanje glede uporabe rokavic pa je pomanjkljivo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, povzročitelji bolnišničnih okužb, mikrobna populacija, higiena rok, osebna urejenost, preprečevanje bolnišničnih okužb, zakonodaja
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 2382; Prenosov: 1352
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

9.
PRVA POMOČ PRI OPEKLINAH
Dragica Kuntič, 2013, diplomsko delo

Opis: K sreči se z obsežnimi opeklinskimi poškodbami ljudje ne srečujemo ravno pogosto. K temu pripomorejo vse večji ukrepi za preprečevanje opeklin, ključnega pomena pa je tudi znanje, oziroma osveščenost ljudi tako pri preprečevanju opeklinskih poškodb kot pri nudenju prve pomoči, kar pri opečenem lahko pripomore k boljšemu rezultatu zdravljenja. Glavni namen diplomskega dela je bil raziskati seznanjenost laične populacije različnih starosti z nudenjem prve pomoči pri različnih vrstah opeklin. Raziskavo smo opravili s pomočjo 50 anket, ki smo jih ponudili naključno izbrani laični populaciji. S pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, smo ugotovili, da so anketirani večino informacij o nudenju prve pomoči pri opeklinski poškodbi dobili na tečajih, ob tem pa niso prepričani, da znajo ustrezno poskrbeti za poškodovanca z opeklinsko poškodbo. Z raziskavo smo ugotovili, da napak v prvi pomoči pri opeklinah, ki bi najbolj izstopale ni bilo in da je osveščenost anketiranih dokaj dobra. Nekaj anketirancev je samo izrazilo potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju.
Ključne besede: opeklina, opeklinska rana, vrste opeklin, prva pomoč pri opeklinah, laična populacija
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2143; Prenosov: 636
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Prisotnost in trajanje bolezenskih simptomov v slovenski populaciji
Nina Pivec, Tamara Serdinšek, 2012, druge monografije in druga zaključena dela

Opis:
Ključne besede: bolezenski simptomi, slovenska populacija, napovedni dejavniki
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1717; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici