| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blaga
Nejc Skrt, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev. Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno. Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1901; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Roki za uveljavljanje neistovetnosti po dunajski konvenciji: analiza sodne prakse
Janez Rotman, 2016, magistrsko delo

Opis: Dunajska konvencija določa zahtevno sistematiko rokov za uveljavljanje neistovetnosti, ki od kupca zahteva aktivno in hitro postopanje na vsakem koraku. Na abstraktni ravni, je za vsak rok, tako za pregled, grajanje in uveljavljanje zahtevkov zaradi neistovetnosti blaga s pogodbo, določen standard primernega roka, pri čemer je interpretacija le tega odvisna od okoliščin konkretnega primera, ter od namena samega instituta. Naloga sodišč je tako, da zapolnijo te nedoločne pravne pojme z vsebino, ob upoštevanju mednarodnega značaja Dunajske konvencije in načela avtonomne razlage. Na podlagi analize sodne prakse ne moremo v primeru nobenega roka, govoriti o fiksaciji na točno določena časovna obdobja (razen v primeru prekluzivnega roka iz člena 39(2) CISG), saj je to v nasprotju z idejo prilagodljivosti določb Dunajske konvencije okoliščinam konkretnega primera, vseeno pa lahko, še posebej na področju grajanja neistovetnosti, zasledimo tendenco po vpeljevanju predvidljivosti v interpretacijo, še posebej pri odločitvah sodišč, ki prihajajo iz kontinentalnih pravnih sistemov. Noble month pristop, v skladu s katerim se kot povprečen rok za grajanje neistovetnosti, ob neobstoju okoliščin, ki bi narekovale njegovo podaljšanje ali skrajšanje, predlaga enomesečni rok, je pogosto citiran, še posebej v primeru sodb sodišč kontinentalnih pravnih sistemov. Pri odmeri rokov sodišča največkrat upoštevajo naravo blaga, predvsem njegovo pokvarljivost oz. obstojnost, dogovore med strankama, sezonsko naravo blaga, zahtevnost oz. kompleksnost (okoliščine so navedene primeroma), vendar problem marsikdaj predstavlja predvsem neobrazloženost vpliva teh okoliščin na trajanje rokov, kar onemogoča njihovo konkretizacijo, posledično pa vpliva tudi na predvidljivost sodnega odločanja.
Ključne besede: Dunajska konvencija, roki za uveljavljanje neistovetnosti, pregled, grajanje, odstop od pogodbe, popravilo blaga, zamenjava blaga, neskladnost, narava blaga, primerni rok.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (821,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici