| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Metode zmanjšanja prekomerne telesne teže po porodu
Tadeja Kovačič, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Večina žensk se po porodu še nekaj mesecev ali celo let ne vrne na telesno težo, ki so jo imele pred nosečnostjo, s čimer pa so podvržene kasnejši prekomerni telesni teži ali debelosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere so najučinkovitejše metode pri zmanjšanju telesne teže pri ženskah po porodu. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo na temo metode zmanjšanja telesne teže po porodu, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Pri interpretaciji rezultatov smo uporabili vsebinsko analizo izbranih raziskav. Rezultati: Od skupno 407 identificiranih zadetkov smo v analizo vključili sedem raziskav. Ugotovili smo, da so pri izgubi telesne teže najučinkovitejše intervencije, ki se osredotočajo predvsem na spremembo prehrane. Dojenje in telesna aktivnost kot samostojni metodi zanemarljivo pripomoreta k izgubi telesne teže. Razprava in zaključek: Najučinkovitejše metode zmanjševanja telesne mase po porodu so različne diete oziroma različni režimi prehranjevanja, predvsem prehrana z nizkim glikemičnim indeksom ter prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin. Pomembna je tudi podpora partnerja in zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: poporodno obdobje, hujšanje, telesna teža
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 177; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (745,19 KB)

2.
Zadovoljstvo porodnic z obiski
Amanda Drozg, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poporodno obdobje je obdobje stresa in velikih sprememb, na katere se morata privaditi novopečena starša. Pomembno je, da novopečeni materi zagotovimo tiho in mirno okolje, kjer se lahko odpočije, ter ji nudimo čim več podpore in razumevanja. Obiski pozitivno vplivajo na počutje porodnice, še posebej, če ji partner nudi čustveno podporo in razumevanje. Čim pogostejši obiski partnerja so pomembni za dober partnerski odnos in povezovanje z otrokom, hkrati pa materi dajejo občutek zadovoljstva. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Merski instrument je bil anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 žensk, ki so matere. Rezultati: Ugotovili smo, da je 67,5 % anketiranih zadovoljnih z obiski v porodnišnici, 17,5 % nezadovoljnih in 15 % se jih ni opredelilo o zadovoljstvu z obiski. 32,5 % anketiranih se obiski ne zdijo moteči, 12,5 % anketiranih se ni opredelilo, ali so obiski moteči ali ne, 55 % anketiranih se obiski, predvsem pri drugih porodnicah v sobi, zdijo moteči. 90 % anketiranih meni, da je neprimerno, da politiki obiskujejo porodnice in novorojenčke ob novoletnih praznikih. Razprava in sklep: Čeprav je bilo z obiski v porodnišnici več žensk zadovoljnih kot nezadovoljnih, bi želeli, da bi bilo zadovoljstvo višje. Z odstranitvijo motečih faktorjev, ozaveščanjem ljudi o pomenu počitka in miru matere po porodu ter upoštevanjem hišnega reda obiskovalcev v porodnišnicah bomo delež zadovoljnih žensk lahko zvišali.
Ključne besede: poporodno obdobje, poporodna nega, obisk, porodnica, porodnišnica.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (676,41 KB)

3.
Vpliv poporodne depresije na skrb za dojenčka
Michele Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V poporodnem obdobju se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, katerih končni cilj je vzpostaviti takšno anatomsko, fiziološko, metabolično in hormonsko stanje, kot je bilo pred zanositvijo. Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni. Neustrezna povezava mati–otrok je lahko ena najnevarnejših in sprva mogoče bolj spregledanih situacij, ki lahko pustijo negativne posledice v psihičnem zdravju otroka. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Uporabili smo sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pregled literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, SAGE journals in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Poporodna depresija ima številne neposredne in posredne negativne učinke na otrokov razvoj, vključno z manjšo kakovostjo domačega okolja ter zmanjšano materino občutljivostjo in skrbnostjo. Zato se tudi zdi pomembno, da depresijo v poporodnem obdobju čim prej odkrijemo in zdravimo, da bi se izognili škodljivim posledicam.
Ključne besede: poporodno obdobje, nosečnost, poporodne duševne motnje, otrok, mati
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 813; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (497,42 KB)

4.
PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA IN MLADOSTNICA V POPORODNEM OBDOBJU
Mojca Najdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje tveganja in priložnosti. Mladi danes dosti prej biološko dozorijo in se pogosteje ter zgodaj spuščajo v nezaščitene spolne odnose. Velik del nosečnosti v mladostniškem obdobju je največkrat nenačrtovan in nezaželen ter tako postavi mladostnico pred težko odločitev o njenem izidu. Biti noseča, roditi otroka in postati mama, odločiti se za materinstvo – so delci izjemno vznemirljivega življenjskega cikla. Patronažna medicinska sestra je tista, ki obišče otročnico in novorojenca v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice in oceni potrebe po zdravstveni vzgoji ter zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni deskriptivni metodi, izvedli smo študijo primera. Uporabili smo tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, ki se nanašajo na temo diplomskega dela in so bila oblikovana v ta namen. V raziskavi je sodelovala mladostnica, stara 18 let v poporodnem obdobju. V raziskavi smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Rezultati: Mladostnica je imela svoj prvi spolni odnos pri 15 letih. Po dobrem letu nezaščitenih spolnih odnosih je zanosila in pri 17 letih rodila. Materinstvo ji kljub nenačrtovani nosečnosti ni predstavljalo večjih ovir, saj je imela veliko podpore s strani staršev in tašče. V zelo veliko pomoč ji je bila tudi patronažna medicinska sestra, ki je z njo vzpostavila spoštljiv, zaupen odnos in ji pomagala z zdravstveno-vzgojnimi nasveti. Sklep: Rojstvo otroka za mladostnico predstavlja veliko spremembo v življenju, ko iz brezbrižnega najstništva preklopi na odgovorno odraslo življenje. Ugotovili smo, da se mladostnica med nosečnostjo in v poporodnem obdobju ni srečala z neugodnimi zapleti starševstva v mladostniškem obdobju (nedokončana izobrazba, socialno-ekonomsko pomanjkanje, nestabilne partnerske zveze in osebno dozorevanje). Poporodne duševne stiske so resna stanja, zato je zelo pomembna preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih stisk že v času nosečnosti in kasneje v poporodnem obdobju. Iz raziskave, ki smo jo naredili, je razvidno, da je izrednega pomena tudi, da je patronažna medicinska sestra zaznala potrebe mladostnice in ji znala prisluhniti, svetovati ter pomagati.
Ključne besede: adolescenca, materinstvo, poporodno obdobje, poporodna depresija, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1611; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (815,78 KB)

Iskanje izvedeno v 1.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici