| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševne motnje v poporodnem obdobju
Tamara Hojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko.
Ključne besede: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (742,13 KB)

2.
Detomori
Matej Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podatki o detomorih v Sloveniji, kaj pripelje do detomorov
Ključne besede: detomori, preiskovanje, poporodna depresija, poporodna psihoza, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2016; Ogledov: 952; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (481,55 KB)

3.
SEZNANJENOST NOSEČNIC O POPORODNI DEPRESIJI
Katja Uršej, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Po porodu so značilna obdobja naglega spreminjanja razpoloženja, ki jih povzročajo hormonska nihanja. Izmenjavanje potrtosti in vznesenosti običajno ne traja dlje kot teden dni, kadar pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, takrat lahko govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. V diplomskem delu smo predstavili vzroke, znake in klasifikacijo poporodne depresije ter predstavili vlogo oklice. Namen raziskave je ugotoviti seznanjenost nosečnic o poporodni depresiji. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in prikazali s frekvenčno distribucijo v grafih. Raziskava je bila opravljena v enem izmed zdravstvenih domov Slovenije, v njej pa je sodelovalo 35 nosečnic. Rezultati. Raziskava je pokazala, da so nosečnice solidno seznanjene s problemom poporodne depresije. Z znaki, s katerimi se kaže poporodna depresija, so nosečnice sicer seznanjene, vendar bi jih veliko lahko spregledalo začetne opozorilne znake, kar je bistveno. Podatki so pokazali, da si večina nosečnic želi izvedeti več o poporodni depresiji, da bi v primeru začetnega obolenja lahko pravočasno ukrepale. Diskusija in zaključek. Nosečnice potrebujejo več znanja o znakih in problemu poporodne depresije, da bi znale ukrepati v primeru, da zbolijo za le-to. Primerno znanje potrebujejo tudi partner in ožji svojci, da bi opazili spremembe pri otročnici in tako lahko pravočasno poiskali strokovno pomoč.
Ključne besede: nosečnost, poporodna depresija, poporodna psihoza, posttravmatski stresni sindrom, preprečevanje poporodne depresije, zdravljenje poporodne depresije
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1941; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici