1. Zadovoljstvo porodnic z obiskiAmanda Drozg, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Poporodno obdobje je obdobje stresa in velikih sprememb, na katere se morata privaditi novopečena starša. Pomembno je, da novopečeni materi zagotovimo tiho in mirno okolje, kjer se lahko odpočije, ter ji nudimo čim več podpore in razumevanja. Obiski pozitivno vplivajo na počutje porodnice, še posebej, če ji partner nudi čustveno podporo in razumevanje. Čim pogostejši obiski partnerja so pomembni za dober partnerski odnos in povezovanje z otrokom, hkrati pa materi dajejo občutek zadovoljstva.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Merski instrument je bil anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 žensk, ki so matere.
Rezultati: Ugotovili smo, da je 67,5 % anketiranih zadovoljnih z obiski v porodnišnici, 17,5 % nezadovoljnih in 15 % se jih ni opredelilo o zadovoljstvu z obiski. 32,5 % anketiranih se obiski ne zdijo moteči, 12,5 % anketiranih se ni opredelilo, ali so obiski moteči ali ne, 55 % anketiranih se obiski, predvsem pri drugih porodnicah v sobi, zdijo moteči. 90 % anketiranih meni, da je neprimerno, da politiki obiskujejo porodnice in novorojenčke ob novoletnih praznikih.
Razprava in sklep: Čeprav je bilo z obiski v porodnišnici več žensk zadovoljnih kot nezadovoljnih, bi želeli, da bi bilo zadovoljstvo višje. Z odstranitvijo motečih faktorjev, ozaveščanjem ljudi o pomenu počitka in miru matere po porodu ter upoštevanjem hišnega reda obiskovalcev v porodnišnicah bomo delež zadovoljnih žensk lahko zvišali.
Ključne besede: poporodno obdobje, poporodna nega, obisk, porodnica, porodnišnica.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (676,41 KB) |
2. Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstvaKaja Olaj, 2020, diplomsko delo Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini.
V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov.
Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno.
Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1412; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. POPORODNA DEPRESIJA IN POMEN ZDRAVSTVENE NEGESara Vigali, 2013, diplomsko delo Opis: Poporodna depresija je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Zajame celega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj si človek misli o sebi in svojem življenju, kako čuti in doživlja svet okoli sebe, vpliva tudi na izvajanje nekaterih življenjskih aktivnosti. Glede na to, da lahko pušča posledice tako na zdravju žensk kot tudi njihovih otrok, si zasluži večjo pozornost s strani zdravstvenih delavcev. Medicinske sestre so namreč tisti zdravstveni strokovnjaki, katerim tuja strokovna literatura pripisuje glavno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in obravnavi psihičnih motenj v nosečnosti, med in po porodu.
Namen diplomskega dela, ki je teoretičnega značaja, je predstaviti poporodno depresijo kot psihično motnjo z značilnimi duševnimi in telesnimi spremembami, izpostaviti najpomembnejše negovalne probleme pri pacientki s poporodno depresijo, poudariti pomen in predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke s poporodno depresijo.
Naše ugotovitve so, da je pojavnost poporodne depresije pri mamicah zelo velika in da je tej bolezni potrebno nameniti več pozornosti, predvsem v smislu preventivne dejavnosti, pa tudi v času same bolezni. Ugotovili smo, da je zdravstveno osebje preobremenjeno, v stiski s časom, in zato velikokrat ne more nuditi tega, kar bi si pacientke želele, tega kar jim pripisuje strokovna literatura.
Ključne besede: Ključne besede: porod, poporodna depresija, mati, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 4153; Prenosov: 753
Celotno besedilo (595,62 KB) |
