| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost dimenzij velikih pet faktorjev osebnosti in socialne opore z razvojem poporodne depresije : magistrsko delo
Katja Frumen Roj, 2024, magistrsko delo

Opis: Poporodna depresija je ena največjih težav, s katero se matere srečujejo po rojstvu otroka. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako so osebnostne lastnosti in socialna opora povezani z nastankom simptomov poporodne depresije. Predvidevali smo, da se bosta nevroticizem in ekstravertnost statistično pomembno povezovala s poporodno depresijo, med tem ko se ostale osebnostne lastnosti ne bodo. Hkrati smo predvidevali, da bosta tako socialna opora kot opora partnerja negativno povezani s poporodno depresijo. Zanimalo nas je tudi, katere osebnostne lastnosti so napovedniki poporodne depresije. Raziskava je potekala na vzorcu 119 novih mater v Sloveniji. Naši rezultati so pokazali, da obstaja močna pozitivna povezava med nevroticizmom in poporodno depresijo. Socialna opora in opora partnerja pa negativno korelirata s poporodno depresijo. Hkrati je naša analiza pokazala, da so osebnostne lastnosti v splošnem pojasnile 64,5% variance poporodne depresije, največji prispevek pri tem je imela lastnost nevroticizma. Delež pojasnjene variance se je še dodatno izboljšal, ko smo dodali spremenljivki socialne opore (splošna socialna opora in opora partnerja), in sicer na 66,2%. Ugotovitve te raziskave potrjujejo naša predvidevanja, da določene osebnostne lastnosti (predvsem nevroticizem) in pomanjkanje socialne opore pomembno prispevajo k razvoju simptomov poporodne depresije. Naše ugotovitve tako prispevajo k boljšemu razumevanju razvoja simptomov poporodne depresije in lahko služijo kot osnova za razvoj psihosocialnih in izobraževalnih intervencij. 
Ključne besede: poporodna depresija, socialna opora, velikih pet faktorjev osebnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (629,97 KB)

2.
Vpliv poporodne depresije pri materi na razvoj otroka
Patricija Petek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čeprav rojstvo otroka predstavlja lep dogodek v življenju, se kljub temu veliko mater sooča s poporodno depresijo. Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi pri materah po rojstvu otroka in ima lahko negativen vpliv na otrokov razvoj z vidika kognitivnega, socialnega, fizičnega, nevromotoričnega in jezikovnega razvoja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako poporodna depresija pri materah vpliva na razvoj otroka. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku s področja poporodne depresije pri materi in vpliv na razvoj otroka. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze Pubmed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Ključne besede za iskanje ustrezne literature so bile postpartum depression, mother in child development. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali ter naredili vsebinsko analizo. Rezultati: Od 663 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 11 polno dostopnih tematsko ustreznih člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da poporodna depresija pri materah negativno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Slabši rezultati so najbolj izraziti pri otrocih, starih od 18 mesecev do 4,5 leta. Največje povezave so bile ugotovljene na področju jezikovnega in socialnega razvoja ter tudi fine motorike. Razprava in zaključek: Povezava med materino depresijo in otrokovim razvojem se je najbolj pokazala na otrokovem kognitivnem, nevromotoričnem, jezikovnem in socialnem razvoju. Otroci mater s poporodno depresijo v primerjavi z otroki mater brez poporodne depresije so imeli slabše dosežke na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno izvajanje preventivnih programov osveščanja, poučevanja populacije o poporodni depresiji in pripravi žensk na starševstvo.
Ključne besede: poporodna depresija, matere, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (721,07 KB)

3.
Vpliv poporodne depresije na izključno dojenje
Nika Matjašič, 2022, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje. Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav. Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.    
Ključne besede: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 787; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (714,89 KB)

4.
Duševne motnje v poporodnem obdobju
Tamara Hojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Porod za žensko pomeni veliko življenjsko prelomnico s spremembami tako na duševnem kot tudi fiziološkem področju. Le-te lahko povzročijo različne duševne motnje v poporodnem obdobju, ki se kažejo v različnih oblikah in intenzivnosti. Porodnica, medicinsko osebje in najožja družina se morajo zavedati, da se lahko iz blagih simptomov čez nekaj časa razvijejo težje oblike poporodnih duševnih motenj (npr. depresija in psihoza). Namen diplomskega dela je predstaviti vrste pred-, med- in poporodnih težav, njihov vpliv na mlade mamice ter učinkovitosti zdravljenja. Psihične motnje v obporodnem obdobju po navadi ne trajajo vse življenje in so obvladljive, a le kadar so dovolj hitro prepoznane in ustrezno zdravljene. Pri tem veliko vlogo igra materina ozaveščenost in pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da porodnica s katero koli obliko poporodne duševne motnje ne ostane sama, da se lahko komu zaupa in nenazadnje dobi ustrezno pomoč za rešitev njenih težav. Otroci in ostala družina namreč potrebujejo zdravo in zadovoljno mamo/partnerko.
Ključne besede: poporodne duševne motnje, poporodna otožnost, poporodna depresija, poporodna psihoza
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 2178; Prenosov: 1467
.pdf Celotno besedilo (742,13 KB)

5.
Predporodna depresija in nezadovoljstvo s porodom kot dejavnika tveganja poporodne depresije
Ajda Prah, 2021, magistrsko delo

Opis: Ozadje: Poporodna depresija je razpoloženjska motnja, za katero trpi skoraj 20 % slovenskih otročnic. Predporodna depresija je eden izmed najpogosteje omenjenih in najmočnejših napovednikov poporodne depresije. Nekaj študij prepoznava tudi nezadovoljstvo s porodom kot vpliv na poporodno depresijo. V magistrski nalogi smo želeli raziskati vpliv predporodne depresije, nezadovoljstva s porodom na poporodno depresijo in odnose med omenjenimi konstrukti. Metoda: Podatke smo pridobivali s pomočjo prečnega in longitudinalnega merjenja. V prečnem delu je sodelovalo 394 žensk, ki so bile največ eno leto od poroda, medtem ko je v longitudinalnem merjenju sodelovalo 39 udeleženk, ki so bile največ pet dni od poroda. Čez približno 30 dni smo ponovno stopili v stik z njimi in izvedli drugo merjenje. Udeleženke so reševale spletno anketo, ki je vsebovala lestvico EPDS za predporodno depresijo, vprašalnik zadovoljstva s porodom BSS in vprašalnik EPDS za poporodno depresijo. Rezultati: Predporodna depresija je močen napovednik poporodne. Nezadovoljstvo s porodom v srednji meri vpliva na poporodno depresijo. Predporodna depresije in nezadovoljstvo s porodom skupaj ne pojasnita več variabilnosti v poporodni depresiji; prav tako nezadovoljstvo s porodom ni moderator med predporodno in poporodno depresijo. Zaključek: Ugotavljamo, da so ženske, ki so kazale znake predporodne depresije, in ženske, ki so manj zadovoljne s svojim porodom, neodvisno od obeh konstruktov ranljivi skupini za pojav poporodne depresije. Na podlagi rezultatov v magistrskem delu podajamo še nekaj priporočil za delo z ranljivimi skupinami.
Ključne besede: poporodna depresija, predporodna depresija, zadovoljstvo s porodom.
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 1202; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva
Kaja Olaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov. Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno. Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1314; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Preprečevanje, odkrivanje in možnosti zdravljenja poporodne depresije
Anja Juršnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je razširjen pojav, ki prizadene veliko število oseb po vsem svetu. Študije kažejo, da se poporodna depresija v prvem letu po porodu pojavi pri kar 21,9 % žensk, pojavlja pa se v različnih obdobjih, v različnih intenzitetah in pojavnih oblikah. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšne so možnosti za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje poporodne depresije v slovenskem prostoru.
Ključne besede: Poporodna depresija, simptomi, odkrivanje, prepoznavanje, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1612; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA IN MLADOSTNICA V POPORODNEM OBDOBJU
Mojca Najdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje tveganja in priložnosti. Mladi danes dosti prej biološko dozorijo in se pogosteje ter zgodaj spuščajo v nezaščitene spolne odnose. Velik del nosečnosti v mladostniškem obdobju je največkrat nenačrtovan in nezaželen ter tako postavi mladostnico pred težko odločitev o njenem izidu. Biti noseča, roditi otroka in postati mama, odločiti se za materinstvo – so delci izjemno vznemirljivega življenjskega cikla. Patronažna medicinska sestra je tista, ki obišče otročnico in novorojenca v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice in oceni potrebe po zdravstveni vzgoji ter zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni deskriptivni metodi, izvedli smo študijo primera. Uporabili smo tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, ki se nanašajo na temo diplomskega dela in so bila oblikovana v ta namen. V raziskavi je sodelovala mladostnica, stara 18 let v poporodnem obdobju. V raziskavi smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Rezultati: Mladostnica je imela svoj prvi spolni odnos pri 15 letih. Po dobrem letu nezaščitenih spolnih odnosih je zanosila in pri 17 letih rodila. Materinstvo ji kljub nenačrtovani nosečnosti ni predstavljalo večjih ovir, saj je imela veliko podpore s strani staršev in tašče. V zelo veliko pomoč ji je bila tudi patronažna medicinska sestra, ki je z njo vzpostavila spoštljiv, zaupen odnos in ji pomagala z zdravstveno-vzgojnimi nasveti. Sklep: Rojstvo otroka za mladostnico predstavlja veliko spremembo v življenju, ko iz brezbrižnega najstništva preklopi na odgovorno odraslo življenje. Ugotovili smo, da se mladostnica med nosečnostjo in v poporodnem obdobju ni srečala z neugodnimi zapleti starševstva v mladostniškem obdobju (nedokončana izobrazba, socialno-ekonomsko pomanjkanje, nestabilne partnerske zveze in osebno dozorevanje). Poporodne duševne stiske so resna stanja, zato je zelo pomembna preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih stisk že v času nosečnosti in kasneje v poporodnem obdobju. Iz raziskave, ki smo jo naredili, je razvidno, da je izrednega pomena tudi, da je patronažna medicinska sestra zaznala potrebe mladostnice in ji znala prisluhniti, svetovati ter pomagati.
Ključne besede: adolescenca, materinstvo, poporodno obdobje, poporodna depresija, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1677; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (815,78 KB)

9.
Detomori : diplomsko delo
Matej Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podatki o detomorih v Sloveniji, kaj pripelje do detomorov
Ključne besede: detomori, preiskovanje, poporodna depresija, poporodna psihoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.08.2016; Ogledov: 1635; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (481,55 KB)

10.
Pomoč pri dojenju otročnici v poporodni depresiji
Doroteja Peček, 2013, diplomsko delo

Opis: V poporodnem obdobju je za žensko čas spreminjanja telesa in hormonskega ter psihičnega stanja v ravnovesje kot je bilo pred nosečnostjo in porodom. Ob tem se lahko pojavijo težave in zapleti, ki od otročnice zahtevajo novo znanje in spretnosti vsakdana. Potrebno se je prilagajati na urnik, ki si ga postavi otrok. Prav tako pa to prinese spremembe v družinsko življenje in življenje med otročnico in njenim partnerjem. Pogosto se lahko zato pojavijo motnje razpoloženja, med njimi tudi poporodna depresija. Po raziskavah zboli za poporodno depresijo vsako leto od 2.000 do 4.000 žensk po porodu. V veliko pomoč jim je sodelovanje partnerja ter znanje patronažne medicinske sestre, ki jih pride obiskat ter jim nudi zdravstveno vzgojne nasvete. Pri obeh pacientkah je poporodna depresija negativno vplivala na dojenje. Posledično je tako prišlo do zastoja laktacije. Obe pacientki sta se trudili dojiti in sta upoštevali nasvete patronažne medicinske sestre, a pri dojenju ni bilo rezultatov napredovanja. Novorojenčke oziroma dojenčke sta pričeli hraniti s prilagojenim mlekom po steklenički. Raziskava je pokazala, da imajo pomemben vpliv na kakovost življenja družinski odnosi in razumevanje s partnerjem. V veliko pomoč je bila pacientkama patronažna medicinska sestra, ki je pomagala, svetovala in pokazala pravilno tehniko in način dojenja.
Ključne besede: Otročnica, dojenje, poporodna depresija, pomoč, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2559; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 2.95 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici