| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Podčetrtek
Simona Lončar Rozman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa. Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe. Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (11,87 MB)

2.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU OBALNO-KRAŠKE REGIJE
Mihaela Mikolič, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi bom podrobno preučila pojav svetlobnega onesnaženja, s katerim se okoljevarstveniki drugod po svetu že dolgo ukvarjajo, pri nas pa šele v zadnjem času. Prekomerno osvetljevanje lahko negativno vpliva na naš organizem, prav tako tudi na naravni bioritem nekaterih nočno aktivnih živali, katerim ritmično menjavanje dneva in noči pomeni preživetje, kakor hitro pa človek s svojim vdorom umetne svetlobe poseže v ta cikel, lahko uniči cele generacije nekaterih živalskih vrst, kot npr. netopirjev. Posledice svetlobnega onesnaževanja so zelo markantne v prometu, kjer se zmanjša varnost zaradi bleščanja. Izničene so možnosti astronomskih opazovanj nočnega neba. Kot zadnji parameter je potrebno omeniti še porabo električne energije, ki v Sloveniji predstavlja razsipne vrednosti, posebej meseca konec leta, v prazničnem času. Okoljevarstveniki menijo, da bi ustrezna uporaba popolnoma zasenčenih svetilk in njih pravilna postavitev prinesla dolgoročno rešitev tega problema degradacije naravnega okolja.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, človeški in živalski bioritem, bleščanje, poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke, degradacija naravnega okolja.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (11,39 MB)

3.
SVETLOBNA ONESNAŽENOST NA OBMOČJU OBČIN LJUTOMER, ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI IN SVETI TOMAŽ
Petra Kontarček, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje trenutno stanje svetlobnega onesnaženja v občinah Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V zadnjem času se odgovorni zavedajo posledic prekomerne osvetlitve, vendar po večini samo z vidika stroškov porabe električne energije, ne toliko z vidika svetlobnega onesnaženja. Zaradi tega zamenjujejo stare svetilke z varčnejšimi, vendar je še vedno veliko na novo postavljenih svetilk, kar pa ne pripomore k zmanjšanju svetlobnega onesnaženja. Posledice se kažejo tako pri živih bitjih, v prometni varnosti, astronomskih opazovanjih in povečani porabi električne energije. Rešitev je več. Pravilna postavitev popolnoma zasenčenih svetilk in ugašanje le-teh takrat – po 23:00 – in tam, kjer ni potrebe ter ozaveščanje širše javnosti o posledicah prekomernega osvetljevanja.
Ključne besede: Svetlobno onesnaževanje, občine Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, posledice svetlobnega onesnaženja, popolnoma zasenčene svetilke.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 1671; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (12,06 MB)

4.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA
Maja Rauter, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s problematiko svetlobnega onesnaženja. Svetlobno onesnaženje je posledica uporabe nezasenčenih svetilk, pretiravanja z razsvetljavo in odsotnosti stroke ter ukrepov varstva okolja. Prinaša pa astronomske, biološke in za človeka gotovo najbolj vplivne zdravstvene in ekonomske posledice. Tako ljudje uničujemo svoje zdravje, uničujemo okolje in praznimo državno blagajno ter svoje denarnice v zameno za osvetljene ulice, pročelja stavb, spomenikov in reklamnih panojev. Vse več ljudi se te problematike zaveda in tako nastajajo društva, ki se borijo proti svetlobnemu onesnaženju in skušajo državo privesti do sprejetja ukrepov, s katerimi bi se svetlobno onesnaženje zmanjšalo. S tem bi se povečala kvaliteta bivalnega prostora tako za človeka kot za ostale organizme, zmanjšali pa bi se izdatki za javno razsvetljavo. Tako bi lahko država razliko namenila za druge, za človeka bolj pomembne, namene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, popolnoma zasenčene svetilke, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1950; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (11,77 MB)

5.
Svetlobno onesnaženje Savinjske ravni
Monika Vačun, 2011, diplomsko delo

Opis: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno. Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori. Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede, hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno. Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2156; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

6.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU VELENJSKE KOTLINE
Teja Plešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje, s katerim se ukvarjam v diplomski nalogi, je sodoben, a širši javnosti manj poznan problem degradacije okolja, na katerega so v zadnjem desetletju opozorili okoljevarstveniki. Pretirano osvetljevanje z umetno svetlobo je škodljivo za zdravje ljudi in za ostala živa bitja, predvsem živali. Posledice svetlobnega onesnaženja so vidne tudi na širšem območju Velenjske kotline in jih občutimo kot povečano bleščanje v prometu, spreminjanje kulturne pokrajine in okolja, motenje astronomskih opazovanj ter pretirano trošenje električne energije. S povečano porabo le-te Velenjska kotlina in Slovenija kot celota z neprimerno javno razsvetljavo vplivata na povečane izpuste toplogrednih plinov v ozračje, tako pa povečujeta globalni problem, efekt tople grede. Za rešitev omenjenega problema bi bilo po mnenju okoljevarstvenikov potrebno pravilno namestiti popolnoma zasenčene svetilke ter spremeniti sistem vrednot pri ljudeh.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, Velenjska kotlina, okoljevarstvo, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 2782; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (41,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici