1. |
2. SANACIJA STRUGE MISLINJE NA OBMOČJU NEKDANJE HE V PAMEČAHAnja Bregovič, 2012, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge smo predstavili kratek opis povodja Mislinje. Navedene so osnovne topografske in hidrografske lastnosti ter zgodovina povodja. V nadaljevanju je podrobneje obravnavan odsek povodja Mislinje v Pamečah pri Slovenj Gradcu.
Podan je podroben opis obstoječega stanja na odseku, kjer se na omejenem področju srečamo z dotrajanimi vodnimi objekti – obrežnimi zidovi, kakor tudi z dokaj visokim in neprimernim pragom, ki onemogoča migracijo vodnih živali. Predstavili smo hidravlike osnove pri računanju enodimenzionalnega toka. Izdelali smo hidravlični računski model odseka s pomočjo HEC-RAS, verzija 4.1. ter izvedli izračune gladin s povratnimi dobami 5, 10, 20, 50 in 100 let. Hidravlične izračune smo izvedli tudi z novimi robnimi pogoji in jih primerjali z obstoječimi. Rezultat je pokazal, da smo s predvidenimi ukrepi izboljšali varnost brežin ter dosegli dodatno varnost tudi pri pretoku Q100.
Ključne besede: porečje reke Mislinje, urejanje površinskih voda, poplavna varnost, hidravlični model, HEC-RAS
Objavljeno v DKUM: 07.01.2013; Ogledov: 2827; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (7,38 MB) |
3. HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA GRADAŠČICE IN MOŽNOSTI UPORABE EKOREMEDIACIJ ZA VAROVANJE PRED POPLAVAMIMaja Renko, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so v prvem delu predstavljene hidrogeografske značilnosti porečja Gradaščice, ki so v drugem delu nadgrajene z možnostmi uporabe ekoremediacij za varovanje pred poplavami.Predstavljene so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki so pomemben dejavnik na celotnem poplavnem območju Gradaščice. Posebno poglavje je namenjeno krajinskim, ekosistemskim in ekološkim značilnostim porečja, saj so ekoremediacije sonaravni način upravljanja z vodami, zato je pomembno, da se predhodno seznanimo tudi s temi značilnostmi, ker ekoremediacijski ukrepi pomembno vplivajo tudi na ta aspekt naravnega okolja.Osrednje delo diplomske naloge predstavljajo ekoremediacijski ukrepi v porečju Gradaščice. Leta 2003 so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podali pobudo za izdelavo načrta za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane. V njem so predvideli gradnjo suhih zadrževalnikov, kar je močno vzburilo prebivalce celotne polhograjske in horjulske doline. Naloga diplomske naloge je tako prikazati, da zadrževalniki niso nujno potrebni in da lahko na sonaravni način že v povirnem delu zadržimo manjše in večje količine poplavnih voda. Ekoremediacije so tako ekološko sprejemljivejša ureditev, ki hkrati zmanjšujejo nevarnost hudourniških poplav.
Ključne besede: polhograjska dolina, Gradaščica, krajinski park, suhi zadrževalnik, ekoremediacije, poplavna varnost
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2701; Prenosov: 384
Celotno besedilo (11,97 MB) |
4. Trajnostna poplavna varnost v porečju Selške Sore z ekoremediacijamiDoroteja Kociper, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno poplavno ogroženo porečje Selške Sore, kjer so se v
zadnjih 19-ih letih zvrstile že štiri katastrofalne poplave. Zadnje, najbolj uničujoče so bile
leta 2007. Nadaljnje klimatske spremembe in človekovi posegi v naravo bodo pogostost in
učinek poplav še povečali. Zato je že danes potrebno razmišljati o zagotavljanju sonaravne
in trajnostne poplavne varnosti, ki bo omogočala varno bivanje s poplavami.
Tako smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki
igrajo pomembno vlogo na poplavnem območju Selške Sore. Predvideli smo trajnostno
poplavno varnost na primeru pritoka Selške Sore, Luše. Uporaba ekoremediacij (ERM) za
poplavno varnost zagotavlja ekološko sprejemljivejše ureditve, naravnejše stanje vodnega
okolja in hkrati zmanjšuje nevarnost pred hudourniškimi poplavami.
Menimo, da bi s trajnostnimi in celovitimi pristopi v porečju bistveno zmanjšali učinke
visokih voda. Danes je stanje ravno nasprotno, zaradi regulacij in ureditev v sami strugi in
ne v porečju, Selška Sora s pritoki močno poplavlja.
Ključne besede: ekoremediacije, trajnostni razvoj, poplavna varnost, Selška Sora, Luša
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 3018; Prenosov: 372
Celotno besedilo (44,86 MB) |
