| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšava vizualne komunikacije opozorilnih alarmov na poplavnih območjih Slovenije in Avstrije
Žan Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo povzema bistvene faze načrtovanja in oblikovanja sodobnih aplikacij za pametne mobilne telefone. V prvem delu naloge smo predstavili teoretično osnovo o poplavah in analizirali obstoječe rešitve osveščanja pred poplavami na trgu. Opisali smo ključne procese snovanja uporabniške izkušnje in uporabniškega vmesnika. V drugem delu smo izvedli empirični del, spoznali smo se z orodji za izdelavo in animacijo uporabniških vmesnikov. Izdelali vizualno predlogo za aplikacijo, ki uporabnike osvešča o razlivanju rek, hkrati pa omogoča pogled v meritve vodostajev. Ugotovili smo, da končni produkt upošteva industrijske standarde in je konkurenčen na trgu.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, uporabniški vmesnik, interaktivno oblikovanje, žični model, poplave
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
Ozaveščenost bivanja na poplavno ogroženem območju - študija primera občine Žalec
Maja Zorko, 2020, diplomsko delo

Opis: Naravne nesreče so pojavi v naravi, katerih bistvena lastnost je povzročitev škode. Njihovo delovanje ogroža človeka, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Pogostost in intenziteta naravnih nesreč iz desetletja v desetletje narašča. Velik razlog za to smo ljudje. Odtujenost družbe od naravnega okolja, nevednost in zanikanje naravnih procesov vodi ljudi v nepremišljene odločitve, kot so posegi v prostor, ki pripada naravi. S tem ogrožamo svoja življenja in povečujemo škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče. V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Poplave so v Sloveniji pogost naraven pojav, ki glede na povzročeno materialno škodo zaostaja le za sušo in točo. Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto. Vse bolj so pogoste tudi velike poplave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pojavile sedemkrat. Vsaka od teh je na območju Slovenije povzročila več kot 140 milijonov evrov škode z izjemo poplave leta 1990, katere skupna škoda je znašala 551 milijonov evrov. Čeprav je večino poplav v Sloveniji mogoče napovedati, njihovega delovanja ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripravimo. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje sta pomembni priprava načrtov zaščite in reševanja ob poplavah na državni, regijski in občinski ravni ter ozaveščenost prebivalstva o poplavni ogroženosti njihovega območja. Porečje reke Savinje sodi med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji. Po oceni poplavne ogroženosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Savinjsko regijo uvršča v četrti razred (velike) poplavne ogroženosti, kar velja tudi za Občino Žalec. Prebivalci Občine Žalec se zavedajo poplavne ogroženosti njihovega območja, vendar to temelji predvsem na dogodkih iz preteklosti. Ljudi je najbolj zaznamovala poplava leta 1990, ki je pri mnogih anketirancih povzročila veliko materialno škodo. Prebivalci menijo, da so na poplave dobro preventivno pripravljeni. Po pomoč in nasvete se največkrat obrnejo na člane Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje, katerega delovanje in učinkovitost ob poplavah ocenjujejo kot odlično.
Ključne besede: diplomske naloge, naravna nesreča, poplave, ogroženost, poplavna območja, ozaveščenost prebivalcev
Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (611,05 KB)

3.
4.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016
Dejvid Balek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja trende v spreminjanju rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016. Poudarek je predvsem na sondnih območjih Dolinsko, Krško- Brežiško polje in Ljubljansko barje. Analizirali smo rabo tal na proučevanih sondnih območjih ter v sedmih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo za obe obravnavani leti. Osredotočili smo se predvsem na neustrezne oblike rabe tal, ki se pojavljajo na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji.
Ključne besede: poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, občine, Slovenija
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 652; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (923,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razvoj sistema za predčasno alarmiranje javnosti v primeru poplavljanja rek
Boštjan Gartnar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo prototipne rešitve za predčasno alarmiranje v primeru nastanka poplav na podlagi meritev preko infrardečega tipala. Opisan je razvoj aplikacije, ki omogoča prikaz odčitanih podatkov. Podatki se v realnem času prikazujejo na spletni strani na grafu. S pomočjo razvite aplikacije lahko uporabnik spremlja nivo vodostaja. Poleg grafičnega prikaza je mogoče na zemljevidu spremljati lokacijo senzorja. Pod grafom lahko uporabnik odčita razdaljo, ki opredeli vodostaj, preden ta doseže kritično višino. Za boljši nadzor oziroma obveščanje rešitev vključuje tudi obveščanje prek SMS-sporočil v primeru dviga vodostaja na kritičen nivo.
Ključne besede: poplave, alarmiranje, Node.js, infrardeči senzor, internet stvari.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 492; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

6.
UPRAVNA IN CIVILNA ODGOVORNOST DRŽAVE ZA UPRAVLJANJE Z VODAMI GLEDE POPLAVNE ŠKODE
Tadej Žurman, 2013, diplomsko delo

Opis: Problematika poplav in poplavne škode kot posledice v zadnjih letih pridobiva na aktualnosti z vedno pogostejšim pojavljanjem poplavnih dogodkov, pri čemer je tudi njihov škodni potencial zmeraj večji. Kot je bilo ugotovljeno že v marsikateri državi, protipoplavni nasipi in podobni ukrepi ne zadostujejo za odvrnitev ali znatno zmanjšanje škodne posledice. K problematiki je potrebno pristopiti proaktivno in preučiti širša območja vodnih teles z različnih vidikov, pri čemer je gotovo najpomembnejše vzdrževanje samih vodnih teles in vodnogospodarskih objektov in smotrnejše prostorsko načrtovanje, ki bo predvidelo ključna mesta škodnih dogodkov in potencial njihove variacije. Naštete naloge so v Sloveniji zaupane načeloma izključno upravnim organom, organom lokalne skupnosti in drugim osebam javnega prava. Iz tega razloga se je nujno potrebno lotiti obravnavanja predmetne problematike z vidika upravnih odgovornosti, ki jih ima država v izvedbeni ali nadzorstveni obliki. Šele ko lahko zaobjamemo ključne upravne naloge, ki najbolj prispevajo k nastanku oziroma odvrnitvi poplavne škode, si lahko zastavimo vprašanje, ali in v kakšni meri je država lahko odškodninsko odgovorna za opustitev nalog, ki so ji bile zaupane s strani zakonodajalca, kako bi lahko primerno in pravočasno ukrepanje zmanjšalo ali v celoti preprečilo škodne posledice et.al. Zaradi praktično neobstoječe strokovne literature in pravne prakse na področju odškodninske odgovornosti države za upravljanje z vodami glede poplavne škode je obravnavanje predmetne tematike hkrati oteženo, a ravno zaradi tega in zaradi aktualne narave izjemno zanimivo.
Ključne besede: poplave, poplavna škoda, upravna odgovornost, odgovornost države
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 741; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (469,07 KB)

7.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji v obdobju 2000-2016
Dejvid Balek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na obdobje med letoma 2000 in 2016. V Sloveniji imamo več poplavno ogroženih območij, ki so podvržena različnim oblikam poplav, ki nastanejo iz različnih vzrokov. Raba tal se nenehno spreminja in nič drugače ni na območjih z veliko poplavno nevarnostjo. V naolgi so opisane spremembe posameznih oblik rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, v desetih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo in na sondnih območjih Dolinsko, Krško-Brežiško polje in Ljubljansko barje. Temu so dodane še primerjave oblik rabe tal na podlagi škodnega potenciala in njegovega spreminjanja.
Ključne besede: Poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, Slovenija, občine
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 700; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

8.
IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE POTOKA LAHOMNICA NA OBMOČJU POPLAVNE OGROŽENOSTI
Nataša Jurgelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom želimo prikazati idejno zasnovo regulacije potoka Lahomnica, ki vsebuje predlog izboljšave pretočnosti, razlivnih con, kar bi zagotovilo tamkajšnjim prebivalcem, ki živijo ob neposredni bližini potoka varnost pred pogostimi pojavi poplav, hkrati bodo prikazane možnosti za nadaljnji prostorski razvoj. V začetnih poglavjih so podrobno opisane splošne lastnosti poplav, zgodovina poplav in škode, ki jih je povzročila Lahomnica. V osrednjem delu bomo prikazali z načrti idejno zasnovo regulacije vodotoka Lahomnica, ki je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa AutoCAD.
Ključne besede: regulacija, poplave, urejanje vodotokov, poplavna ogroženost, potok Lahomnica, Lahomno, hidrologija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 1038; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

9.
VPLIV NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ IZBRANIH NASELIJ V OBČINAH DOBJE IN ŠENTJUR
Božidar Žibret, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv naravnogeografskih dejavnikov na nastanek izbranih naselij v občini Dobje in Šentjur. Analizirali smo vpliv geoloških, geomorfoloških, klimatskih, pedoloških, in hidrogeografskih elementov na razvoj naselij. Enako primerjavo smo naredili za funkcijske naklone in ekspozicije. Primerjali smo podatke o rabi zemljišč med letoma 2000 in 2012; ugotavljali smo smeri spreminjanje rabe zemljišč, intenzivnost teh sprememb in njihovo povezanost z legami. Posebno pozornost smo namenili izbranim naseljem, še posebej pozidanim površinam. Naselja se, zlasti v ravninskih delih, širijo na najboljša kmetijska zemljišča, zato smo talno število smo primerjali z izbranimi naselji, rabo tal, s funkcijskimi nakloni, ekspozicijami in prstjo. V večini primerov so naselja na površinah z zmernim in nizkim pridelovalnim potencialom. Ugotovili smo neskladnost talnega števila pri zelo visokem pridelovalnem potencialu. Površine z zelo visokim pridelovalnim potencialom so mestoma zamočvirjene, pogosto poplavljene. Analizirali smo prostorski plan naselij Dobje, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Šentjur z namenom, da bi ugotovili skladnosti in neskladnosti prostorskega načrtovanja glede na naravne dejavnike. Naselja so ogrožena predvsem zaradi dveh naravnih pojavov, kot so plazovi in poplave. Zaradi slednjih sta ogrožena predvsem Šentjur in Gorica pri Slivnici. Plazovitost je tudi največji omejitveni dejavnik za širjenje naselij. Ugotovili smo veliko neskladje pozidanih površin na plazovitem območju. Določili smo najboljše lege izbranih naselij glede na funkcijske naklone, poplavno ogroženost, ekspozicije, plazovitosti in glede na termalni pas. Posameznemu naselju smo določili manj primerne lege, upoštevajoč funkcijske naklone, plazovitost in možnost poplav.
Ključne besede: Dobje pri Planini, Šentjur, Dramlje, Ponikva, Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Kozjansko, plazovitost, poplave, prostorsko načrtovanje, ogroženost naselij.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 748; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

10.
PROTIPOPLAVNI UKREPI NA OBMOČJU CELJA
Sašo Kučuković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji so poplave pogost pojav in Celje sodi med poplavno najbolj ogrožena območja. Na reki Savinji, so bili v preteklosti izvedeni posamezni infrastrukturni poplavni ukrepi, a so dogodki v zadnjih 25 letih pokazali, da zaradi različnih vzrokov ti ukrepi pred poplavami ne morejo ustrezno zaščititi ljudi, zemljišč in infrastrukture. V diplomski nalogi je opisana poplavna problematika na območju Celja in protipoplavni ukrepi, ki so bili izvedeni in so še načrtovani na širšem območju Celja. Z izvedenimi lokalnimi ukrepi za protipoplavno zaščito so se zmanjšale poplavno najbolj ogrožene površine, s tem pa je omogočen hitrejši razvoj regije, saj zaščitni ukrepi upoštevajo cilje trajnostnega okoljskega in prostorskega razvoja. Poplavna varnost Celja in celotnega porečja Savinje pred 100 – letnimi vodami bo dosežena šele z izvedbo celovitih ukrepov druge faze projekta predvidoma do leta 2023. Projekt zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje je prvi potrjeni slovenski projekt s področja varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki celovito ureja problematiko poplavne varnosti nekega porečja. Kot tak bo gotovo veljal za referenčni projekt urejanja poplavne problematike tudi za ostala slovenska porečja.
Ključne besede: gradbeništvo, poplave, Celje, protipoplavni ukrepi, Savinja
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1265; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici