| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Celovita obravnava sanacije objekta po poplavi : magistrsko delo
Matej Županec, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava sanacijo kleti stanovanjskega objekta in podkletene garaže po poplavi v Pomurju. Pomurje sodi med bolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji zaradi ravninskega reliefa in visoke podtalnice. Osredotočili smo se na temeljito analizo obravnavanih objektov in poiskali izvedljivi primer sanacije. Predstavili smo edini način sanacije objekta, ki je bil poškodovan izključno zaradi poplave. S pomočjo podjetja, ki je specializirano na področju sanacij, smo predstavili sanacijske ukrepe, ki so stalnica v praksi in zagotavljajo visoko uspešnost sanacije. V magistrskem delu so predstavljeni celotni postopek sanacije, stroškovni vidik, terminski plan in zmanjšanje tveganja.
Ključne besede: sanacija, poplave, stanovanjski objekt, klet, kapilarna vlaga
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (14,26 MB)

2.
Brezkontaktno določanje hitrosti toka vodotokov s pomočjo mobilnih aplikacij : diplomsko delo
Timotej Trstenjak, 2023, diplomsko delo

Opis: V poletnih mesecih je pregreto ozračje eden glavnih vzrokov za nastanek številnih krajevnih neviht, neurij, debele toče in velike količine dežja v zelo kratkih časovnih obdobjih. Številni vodotoki – potoki in reke – takrat prestopijo svoje struge in poplavljajo ob svojih bregovih. Takrat tam velika količina vode povzroča poškodbe na infrastrukturi ali celo odnaša mostove, zaliva bližnje hiše, uničuje ceste, kmetijska polja itd. Da bi preprečili strahove in dolgotrajne sanacije, vodotoke opremljamo z različnimi merilniki in senzorji, ki nam odčitavajo pomembne podatke, kot so hitrost toka, pretok, nivo vodostaja in temperatura, kar pa je včasih premalo. V delu preverjamo, ali je na takšnih mestih lahko prisoten mobilni telefon, preko katerega bi lahko oseba s pomočjo aplikacije hitro odčitala hitrost toka ali pretok. S terenskim delom smo se skušali naučiti delovanja aplikacij za mobilne telefone in razbiranja njihovih podatkov ter preverili, v kakšni meri so dobljeni podatki zanesljivi in uporabni za nadaljnjo obdelavo. Opisujemo aplikacije, rezultate pa primerjamo s standardno merilno opremo. Rezultati so pokazali, da aplikacija Discharge že ponuja zadovoljive rezultate in sofisticiran prenos podatkov na druge naprave. Po izvedenih meritvah smo ugotovili, da je sicer cenovno ugodno rešitev še treba dodelati na nekaterih področjih. Merilno mesto in sama izvedba meritev na tak način sta lahko zamudna, za laika lahko hitro pride do manj natančnih informacij. Vseeno bi tak način merjenja že lahko uporabile zainteresirane skupine in organizacije, manj verjetno v namene ozaveščanja.
Ključne besede: mobilne aplikacije, vodotoki, določanje hitrosti toka vodotokov, poplave, pretok
Objavljeno v DKUM: 21.03.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

3.
Hidravlična analiza odseka reke Voglajne z računalniškim programom Aquaveo SMS (modul Tuflow) : diplomsko delo
Jernej Preložnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo vsebuje hidrološko analizo odseka reke Voglajne s pomočjo računalniškega programa Aquaveo SMS (modul Tuflow). Obravnavan odsek reke se začne pri stacionaži km 10.4 + 45.31 (P86) in konča pri stacionaži km 11.1 + 17.51 (P98). V povprečju je reka globine 4 m in širine 10 m in skozi obravnavan odsek rahlo varira. Pred hidrološko analizo pa bo najprej opisano nekaj splošnega o hidrologiji ter predstavitev programa, s katerim bo izdelana hidrološka analiza. Za hidrološko analizo se je izvedla primerjava pridobljenih rezultatov z rezultati diplomskega dela z naslovom »Hidrološka analiza odseka reke Voglajne z računalniškim programom HEC-RAS« avtorja Cirila Obreze.
Ključne besede: poplave, obvladovanje tveganj, poplavne karte, rečna hidravlika
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (41,79 MB)

4.
Hidravlična analiza odseka reke Voglajne z računalniškim programom HEC-RAS : diplomsko delo
Ciril Obreza, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava 650 m dolg odsek reke Voglajne med Šentjurjem in Štorami. Z računalniškim programom HEC-RAS smo izdelali hidrološko hidravlično analizo omenjenega odseka. Med izdelavo diplomskega dela smo se srečali tudi z računalniškim programom Aquaveo SMS in ugotovili, da se zaradi različnega principa delovanja programov rezultati razlikujejo.
Ključne besede: poplave, obvladovanje tveganj, poplavne karte, rečna hidravlika
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (28,62 MB)

5.
Izboljšava vizualne komunikacije opozorilnih alarmov na poplavnih območjih Slovenije in Avstrije : diplomsko delo
Žan Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo povzema bistvene faze načrtovanja in oblikovanja sodobnih aplikacij za pametne mobilne telefone. V prvem delu naloge smo predstavili teoretično osnovo o poplavah in analizirali obstoječe rešitve osveščanja pred poplavami na trgu. Opisali smo ključne procese snovanja uporabniške izkušnje in uporabniškega vmesnika. V drugem delu smo izvedli empirični del, spoznali smo se z orodji za izdelavo in animacijo uporabniških vmesnikov. Izdelali vizualno predlogo za aplikacijo, ki uporabnike osvešča o razlivanju rek, hkrati pa omogoča pogled v meritve vodostajev. Ugotovili smo, da končni produkt upošteva industrijske standarde in je konkurenčen na trgu.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, uporabniški vmesnik, interaktivno oblikovanje, žični model, poplave
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 847; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

6.
Ozaveščenost bivanja na poplavno ogroženem območju - študija primera občine Žalec : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Maja Zorko, 2020, diplomsko delo

Opis: Naravne nesreče so pojavi v naravi, katerih bistvena lastnost je povzročitev škode. Njihovo delovanje ogroža človeka, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Pogostost in intenziteta naravnih nesreč iz desetletja v desetletje narašča. Velik razlog za to smo ljudje. Odtujenost družbe od naravnega okolja, nevednost in zanikanje naravnih procesov vodi ljudi v nepremišljene odločitve, kot so posegi v prostor, ki pripada naravi. S tem ogrožamo svoja življenja in povečujemo škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče. V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Poplave so v Sloveniji pogost naraven pojav, ki glede na povzročeno materialno škodo zaostaja le za sušo in točo. Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto. Vse bolj so pogoste tudi velike poplave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pojavile sedemkrat. Vsaka od teh je na območju Slovenije povzročila več kot 140 milijonov evrov škode z izjemo poplave leta 1990, katere skupna škoda je znašala 551 milijonov evrov. Čeprav je večino poplav v Sloveniji mogoče napovedati, njihovega delovanja ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripravimo. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje sta pomembni priprava načrtov zaščite in reševanja ob poplavah na državni, regijski in občinski ravni ter ozaveščenost prebivalstva o poplavni ogroženosti njihovega območja. Porečje reke Savinje sodi med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji. Po oceni poplavne ogroženosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Savinjsko regijo uvršča v četrti razred (velike) poplavne ogroženosti, kar velja tudi za Občino Žalec. Prebivalci Občine Žalec se zavedajo poplavne ogroženosti njihovega območja, vendar to temelji predvsem na dogodkih iz preteklosti. Ljudi je najbolj zaznamovala poplava leta 1990, ki je pri mnogih anketirancih povzročila veliko materialno škodo. Prebivalci menijo, da so na poplave dobro preventivno pripravljeni. Po pomoč in nasvete se največkrat obrnejo na člane Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje, katerega delovanje in učinkovitost ob poplavah ocenjujejo kot odlično.
Ključne besede: diplomske naloge, naravna nesreča, poplave, ogroženost, poplavna območja, ozaveščenost prebivalcev
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (611,05 KB)

7.
8.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016
Dejvid Balek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja trende v spreminjanju rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016. Poudarek je predvsem na sondnih območjih Dolinsko, Krško- Brežiško polje in Ljubljansko barje. Analizirali smo rabo tal na proučevanih sondnih območjih ter v sedmih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo za obe obravnavani leti. Osredotočili smo se predvsem na neustrezne oblike rabe tal, ki se pojavljajo na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji.
Ključne besede: poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, občine, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1405; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (923,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razvoj sistema za predčasno alarmiranje javnosti v primeru poplavljanja rek
Boštjan Gartnar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo prototipne rešitve za predčasno alarmiranje v primeru nastanka poplav na podlagi meritev preko infrardečega tipala. Opisan je razvoj aplikacije, ki omogoča prikaz odčitanih podatkov. Podatki se v realnem času prikazujejo na spletni strani na grafu. S pomočjo razvite aplikacije lahko uporabnik spremlja nivo vodostaja. Poleg grafičnega prikaza je mogoče na zemljevidu spremljati lokacijo senzorja. Pod grafom lahko uporabnik odčita razdaljo, ki opredeli vodostaj, preden ta doseže kritično višino. Za boljši nadzor oziroma obveščanje rešitev vključuje tudi obveščanje prek SMS-sporočil v primeru dviga vodostaja na kritičen nivo.
Ključne besede: poplave, alarmiranje, Node.js, infrardeči senzor, internet stvari.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 6487; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

10.
UPRAVNA IN CIVILNA ODGOVORNOST DRŽAVE ZA UPRAVLJANJE Z VODAMI GLEDE POPLAVNE ŠKODE
Tadej Žurman, 2013, diplomsko delo

Opis: Problematika poplav in poplavne škode kot posledice v zadnjih letih pridobiva na aktualnosti z vedno pogostejšim pojavljanjem poplavnih dogodkov, pri čemer je tudi njihov škodni potencial zmeraj večji. Kot je bilo ugotovljeno že v marsikateri državi, protipoplavni nasipi in podobni ukrepi ne zadostujejo za odvrnitev ali znatno zmanjšanje škodne posledice. K problematiki je potrebno pristopiti proaktivno in preučiti širša območja vodnih teles z različnih vidikov, pri čemer je gotovo najpomembnejše vzdrževanje samih vodnih teles in vodnogospodarskih objektov in smotrnejše prostorsko načrtovanje, ki bo predvidelo ključna mesta škodnih dogodkov in potencial njihove variacije. Naštete naloge so v Sloveniji zaupane načeloma izključno upravnim organom, organom lokalne skupnosti in drugim osebam javnega prava. Iz tega razloga se je nujno potrebno lotiti obravnavanja predmetne problematike z vidika upravnih odgovornosti, ki jih ima država v izvedbeni ali nadzorstveni obliki. Šele ko lahko zaobjamemo ključne upravne naloge, ki najbolj prispevajo k nastanku oziroma odvrnitvi poplavne škode, si lahko zastavimo vprašanje, ali in v kakšni meri je država lahko odškodninsko odgovorna za opustitev nalog, ki so ji bile zaupane s strani zakonodajalca, kako bi lahko primerno in pravočasno ukrepanje zmanjšalo ali v celoti preprečilo škodne posledice et.al. Zaradi praktično neobstoječe strokovne literature in pravne prakse na področju odškodninske odgovornosti države za upravljanje z vodami glede poplavne škode je obravnavanje predmetne tematike hkrati oteženo, a ravno zaradi tega in zaradi aktualne narave izjemno zanimivo.
Ključne besede: poplave, poplavna škoda, upravna odgovornost, odgovornost države
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 1459; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (469,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici