| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev hudournika Blažovnica z vidika poplavne varnosti naselja Limbuš
Matjaž Leskovar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega projektno obdelavo hudournika Blažovnica s stališča hidrološko-hidravličnih razmer od povirja na severovzhodnih pobočjih Pohorja do izliva v reko Dravo pod naseljem Limbuš. Na celotnem poseljenem območju doline ob potoku so opredeljeni odseki razlivanja in poplavljanja, kjer so ogroženi stanovanjski objekti ter ostala infrastruktura. Glavni namen naloge je izboljšati poplavno varnost urbanega predela Limbuša. Izvedena je bila hidrološko-hidravlična analiza doline Blažovnice, katere rezultati so prikazali gibanje vodnega toka po obravnavanem območju ter opozorili na kritična območja razlivanja in poplavljanja. V programskem orodju HEC-RAS, verzije 5.0.6 in 5.0.7, (Hydrologic Engineering Center, River Analiysis System) smo vzdolž doline pripravili dvodimenzijske (2D) numerične hidravlične modele glavne struge s pomembnejšimi pritoki in poplavnimi površinami. Modeli so bili nastavljeni za simulacijo pretokov ob razvoju visokih voda s 100-letno povratno dobo. Z vidika poplavne varnosti smo se usmerili v ureditev struge v poplavnem urbanem predelu Limbuša. Zasnovani so bili ureditveni ukrepi, ki zagotavljajo poplavno varnost območja pred 100-letnimi visokimi vodami. Rezultati modela projektiranega stanja prikazujejo simulacijo kontroliranih pretokov skozi naselje Limbuš. Projektiranje in umeščanje ukrepov v prostor je potekalo v principu celostnega urejanja, s čimer bo dosežen ugoden vpliv na stanje voda v širšem območju dolvodno in gorvodno od predvidene ureditve struge.
Ključne besede: hudournik, poplava, hidravlično modeliranje, ureditveni ukrepi
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (17,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Ključne besede: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1220; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

3.
Oskrba starostnika v primeru požara, poplave ali potresa
Lovro Fajfar, 2010, diplomsko delo

Opis: Delež starejših iz leta v leto narašča, zato je zelo pomembno, da vedno večjo pozornost oskrbe v primeru izrednih razmer polagamo na starejše, tako tiste ki še živijo doma, kot tiste, ki živijo v domovih za starejše. Starostniki, ki živijo doma skupaj s svojimi svojci, naj bi imeli zagotovljeno oskrbo tako kot vsi državljani Slovenije. Večje težave se pojavljajo v domovih za starejše občane, kjer kljub izdelanim načrtom za zaščito in reševanje prihaja do težav, predvsem zaradi zastarele gradnje domov in zaradi nezadostnega števila zaposlenih. V primeru potrebe reševanja je potrebno izboljšati stopnjo sodelovanja med ustanovami za oskrbo starostnikov in inštitucijami za zaščito in reševanje. Rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih za starejše, potrjujejo mnenja, da so člani negovalnega tima dobro seznanjeni z ukrepi v primeru požara, poplave ali potresa. Čeprav velika večina anketiranih še ni doživela naravne nesreče na delovnem mestu, so svoje znanje ocenili kot dobro. Ravno zaradi pomanjkanja izkušenj bi priporočili večkratno izvajanje praktičnih vaj evakuacije, skupaj s silami za zaščito in reševanje. S tem bi izboljšali sodelovanje, komunikacijo in koordinacijo med aktiviranimi organizacijami, ki so zadolžene za reševanje v primeru naravnih nesreč.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, izredne razmere, požar, potres, poplava, negovalni tim in evakuacija.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 2080; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici