SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ČRNA TOČKA ZA DVOŽIVKE NA CESTNEM ODSEKU RAČEVA - SMREČJE PRI ŽIREH
Ana Gartnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Dvoživke (Amphibia) veljajo za ogroženo živalsko skupino vretenčarjev. Vzroke za njihovo zmanjšanje populacij lahko iščemo tudi v posegih človeka v okolje. Z urbanizacijo in izgradnjo infrastrukture prihaja do fragmentacije naravnih prebivališč dvoživk. V zadnjih leti opažamo bistven dvig ozaveščenosti ljudi o pomenu dvoživk. Vendar se še vedno zasipavajo »nepotrebne« mlake, močvirja itd. Drugi vzrok ogroženosti dvoživk je povezan s povozi na cestah. Mreža cest je vedno gostejša in dejstvo je, da se danes zaradi večje gostote prometa na cestah povozi mnogo več dvoživk. Namen moje diplomske naloge je bil popisati vrste ter število živih in povoženih dvoživk, ki prečkajo cesto na območju cestnega odseka Račeva – Smrečje, in sicer v okolici Račevskega jezera v dolžini 500 m. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so v okolici Račevskega jezera prisotne tri vrste dvoživk: sekulja (Rana temporaria), navadna krastača (Bufo bufo) in navadni pupek (Triturus vulgaris). Ugotovila sem, da je razmeroma velik delež dvoživk žrtev prometa. Od skupno 6956 dvoživk je povoženih 1245 živali, kar predstavlja 18% spolno zrelih živali. Na podlagi tega lahko preiskovani cestni odsek označim kot črno točko.
Ključne besede: Dvoživke, Amphibia, spomladanska selitev, črna točka, popis dvoživk, Račevsko jezero, Žiri.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 1242; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (861,15 KB)

2.
Pozor, dvoživke na cesti - Monitoring dvoživk na črni točki ob Ledavskem jezeru
Polonca Hüll, 2016, diplomsko delo

Opis: Doživke spadajo med eno izmed najbolj ogroženih skupin vretenčarjev. Velik del krivde za to gre pripisati človeku. Ta v naravni habitat dvoživk in tudi drugih živali posega na več različnih načinov. Izgradnja cest in cestni promet je eden izmed vzrokov, ki lahko drastično vpliva na lokalno populacijo dvoživk. Pri dvoživkah ta največkrat prečka pot selitve do mrestišč. Takšno točko, kjer cesta prečka selitveno pot in kjer prihaja do množičnih povozov imenujemo črna točka. Ozaveščenost ljudi o ogroženosti dvoživk narašča, zato je tudi informacij o črnih točkah in akcij reševanja dvoživk vedno več. Namen diplomske naloge je popis vrst in število živih dvoživk, ki prečkajo cesto, se ustavijo ob zaščitni mreži in uporabljajo podhode na cestnem odseku Cankova-Kuzma ob Ledavskem jezeru. V raziskavi sem ugotovila, da je na raziskovalnem področju prisotnih šest vrst dvoživk: navadna krastača (Bufo bufo), rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), zelena žaba (Phelophylax spp.), zelena rega (Hyla arborea), navadni pupek (Lissotriton vulgaris) in veliki pupek (Triturus carnifex). Ugotovila sem, da se je število dvoživk, ki se ustavijo ob mreži in ki uporabljajo podhode povečalo, v letu 2005 sem ob mreži popisala 3934 dvoživke v letu 2011 pa kar 6294. Prav tako sem popisala večje število dvoživk, ki za prečkanje ceste uporabljajo podhode. V letu 2005 je podhode uporabilo 1483 dvoživk, v letu 2011 pa 1706 dvoživk. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepam, da začasna zaščitna mreža in podhodi pomagajo pri ohranitvi populacije.
Ključne besede: dvoživke, selitev, črna točka, popis dvoživk, Ledavsko jezero
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 742; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici