1. Vpliv diklofenaka na krvavitev, funkcijo trombocitov in porabo opiatov po premostitvi venčnih arterijIrena Osojnik, 2019, doktorska disertacija Opis: Po srčni operaciji učinkovita analgezija prepreči bolnikovo neugodje ter zmanjša obolevnost in dolžino hospitalizacije ter tako zmanjša stroške zdravljenja. Vodenje anestezije po srčni operaciji je multimodalni pristop in eden od pristopov je dodajanje nesteroidnega antirevmatika opiatnemu analgetiku. Nesteroidni antirevmatiki zmanjšajo porabo opiatov po operaciji in njihove stranske učinke. Uporaba nesteroidnih antirevmatikov lahko vpliva na krvavitev, moti ledvično funkcijo in povzroči možne ishemične dogodke.
Z našo raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali diklofenak zmanjša porabo opioidov in njihovih stranskih učinkov. Prav tako smo ugotavljali vpliv diklofenaka na krvavitev in funkcijo trombocitov po premostitvi venčnih arterij z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka.
Izvedli smo kontrolirano randomizirano raziskavo, v katero je bilo zajetih 72 bolnikov. Razdelili smo jih v dve skupini. Skupina, ki je dobila diklofenak, je dobila 75 mg tega zdravila v obliki Neodolpasse v 250 ml infuziji v dveh odmerkih, prvega tri ure po operaciji in naslednjega po 12 urah. Skupina, ki ni dobila diklofenaka (kontrolna skupina), je dobila 250 ml fiziološke raztopine. Obe skupini sta dobili za analgezijo opioidni analgetik Dipidolor (piritramid) 5 mg na 8 ur in vmes po potrebi do zadovoljive analgezije. Pri bolnikih smo spremljali porabo opioidov, teste strjevanja krvi, funkcijo trombocitov in krvavitev ter porabo krvnih pripravkov po operaciji. Dodatno smo spremljali tudi morebitni porast vrednosti sečnine, kreatinina in troponina. Za analizo smo uporabili ustrezne statistične teste in p < 0,05 smo vzeli kot mejo statistične značilnosti.
Z našo raziskavo pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotovili manjše porabe opioidnih analgetikov po srčni operaciji in manj stranskih učinkov opioidov. Pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotavljali krajšega časa do odstranitve dihalne cevke, hitrejšega odpusta iz enote intenzivne terapije in bolnišnice. Pri ugotavljanju testov funkcije trombocitov nismo ugotavljali motene agregacije trombocitov v skupini, ki je dobila diklofenak. Prav tako skupina z diklofenakom ni imela povečane krvavitve in povečane porabe krvnih pripravkov v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Ključne besede: srčna kirurgija, premostitev venčnih arterij, zunajtelesni krvni obtok, nesteroidna protivnetna zdravila, diklofenak, agregacija trombocitov, krvavitev po srčni operaciji, pooperativna analgezija
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1864; Prenosov: 228
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Uspešnost multimodalne analgezije po carskem rezu: učinkovitost infuzije levobupivakaina in ketorolaka v operativno ranoJožica Wagner - Kovačec, 2019, doktorsko delo/naloga Opis: IZHODIŠČA: Neprekinjena infuzija lokalnega anestetika in nesteroidnega protivnetnega zdravila v rano je lahko učinkovit del multimodalne analgezije po carskem rezu, vendar so raziskave pokazale nasprotujoče zaključke. Z dvojno slepo, prospektivno randomizirano raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je v skupni porabi piritramida za lajšanje pooperativne bolečine pomembna razlika med štirimi skupinami porodnic po carskem rezu, ki imajo neprekinjeno infuzijo analgetika preko katetra v rani.
BOLNICE IN METODE: Po soglasju Republiške etične komisije in podpisanem soglasju porodnice smo randomizirali 61 porodnic za nenujni carski rez v eno od štirih skupin za neprekinjeno 48-urno infuzijo preko katetra v rano. Skupina 1 (n=15) je prejela 0,25% levobupivakain, skupina 2 (n=15) ketorolak, skupina 3 (n=14) kombinacijo 0,25% levobupivakaina in ketorolaka ter skupina 4 (n=15) placebo- 0,9% NaCl. Po lokalni infiltraciji je bil vložen perforiran kateter nad mišično fascijo po celotni dolžini operativne rane ter po zašitju kože priklopljen na elastomersko črpalko za 48-urno dovajanje neprekinjene izbrane infuzije s hitrostjo 5 ml/h.
Porodnice so redno dobivale paracetamol 1 g intravensko na 6 ur ter piritramid za zadovoljivo lajšanje pooperativne bolečine.
Primarni izhod je bil skupna poraba piritramida v mg za 24 in 48 ur.
REZULTATI: 59 porodnic je zaključilo raziskavo, ena porodnica (skupina 0,25% levobupivakain plus ketorolak) je bila izključena iz raziskave zaradi naključne prezgodnje ločitve katetra z elastomerske črpalke; eni porodnici (skupina ketorolak) je bil kateter iz rane predčasno odstranjen zaradi potrebe po ponovnem operativnem posegu.
Raziskava je pokazala, da sta skupini porodnic, ki sta dobivali preko neprekinjene infuzije v rano nesteroidno protivnetno zdravilo, potrebovali statistično značilno manj opiatnega analgetika piritramida v 24 in 48 urah po carskem rezu.
ZAKLJUČKI: Raziskava nakazuje možnost, da bi uporaba protivnetnih zdravil za neprekinjeno infuzijo preko katetra v rano za pooperativno analgezijo po carskem rezu lahko imela superiorni učinek v primerjavi z lokalnim anestetikom
Ključne besede: carski rez, pooperativna analgezija, kateter v rani, levobupivakain, ketorolak, paracetamol
Objavljeno v DKUM: 26.02.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,94 MB) |
3. PRIMERJAVA MED KONVENCIONALNO PARENTERALNO ANALGEZIJO IN "PATIENT CONTROLLED" ANALGEZIJODarko Kokot, 2015, diplomsko delo Opis: Akutna pooperativna bolečina po operativnem posegu lahko prizadene vsakega pacienta in vpliva na njegovo fizično, psihično in duševno stanje. Učinkovitost lajšanja bolečine je odvisna od pacienta samega, zdravnika in medicinske sestre. Danes obstajajo številni pristopi k zdravljenju bolečine vendar niti ena metoda ni popolna. V diplomskem delu smo opisali in primerjali dve metodi, ki veljata za zelo učinkoviti v procesu lajšanja bolečine V slovenskem prostoru je se še vedno najbolj uporabljena konvencionalna parenteralna analgezija, v tujini pa se je pokazala kot učinkovitejša in bolj razširjena metoda analgezije, pri kateri pacient aktivno sodeluje pri lajšanju bolečine »patient controlled analgezija« (PCA). Namen diplomske naloge je predstaviti, opisati in primerjati ti dve metodi, in ugotoviti katera je najučinkovitejša, ima manj slabosti in stranskih učinkov. V diplomskem delu smo opisali in definirali kaj je bolečina, mehanizme bolečine, akutno pooperativno bolečino, konvencionalno parenteralno analgezijo in »patient controlled analgezijo«, se poglobili in raziskali njihove prednosti in slabosti ter jih primerjali. Ugotovili smo, da se je v številnih raziskavah »patient controlled analgezija« pokazala kot metoda, ki ima več prednosti od konvencionalne parenteralne analgezije.
Ključne besede: Bolečina, pooperativna bolečina, zdravljenje bolečine, konvecionalna analgezija, »patient controlled« analgezija.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1572; Prenosov: 238
Celotno besedilo (555,48 KB) |
