1. |
2. |
3. POOBLASTILO ODVETNIKU V PRAVDNEM POSTOPKUUrška Kupec, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavam tematiko zastopanja strank v pravdnem postopku. Posebej sem se osredotočila na zastopanje po odvetniku ter na pooblastilno razmerje. Pri tem sem uporabila ustrezno literaturo ter analizo vsebine pozitivno – pravne ureditve in judikature.
Namen te naloge je prikazati naravo pooblastilnega razmerja ter predstaviti položaj pooblaščenca v civilnem pravdnem postopku, še posebej položaj odvetnika.
Na začetku naloge predstavim odvetništvo kot ustavnopravno kategorijo ter splošne lastnosti odvetništva kot poklicne dejavnosti. Pri tem sem izhajala predvsem iz Zakona o odvetništvu. Predstavila sem osnove zastopanja ter statusno pravni vidik odvetništva.
V drugem delu sem pisala o zastopanju na splošno. Izhajam iz Obligacijska zakonika. Pojasnjujem predpostavke za zastopanje, učinke zastopanja ter predstavim podlago za zastopanje. Posebej sem se osredotočila na pooblastilo in s tem pooblastilno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
Posebna pozornost je namenjena zastopanju strank v pravdnem postopku. Gre predvsem za pregled določb Zakona o pravdnem postopku. V diplomski nalogi predstavim stranko ter njeno vlogo v pravdnem postopku. Stranka mora imeti sposobnost biti stranka ter procesno oziroma pravdno sposobnost. Le-ta ji omogoča, da nastopa v pravdnem postopku. Stranka mora tudi imeti postulacijsko sposobnost, ta ji omogoča da daje dejanjem v postopku pravno relevantno obliko. Nadalje razložim položaj pooblaščenca v pravdi, torej kdo je lahko pooblaščenec in kakšne so njegove pristojnosti. Pojasnim tudi kakšen je položaj stranke v pravdi, kadar ima ta pooblaščenca.
V nalogi obravnavam obliko pooblastila ter pomen, ki ga ima ta v pravdi. Obseg pooblastila določi stranka, vendar se ta razlikuje v primeru ko je pooblaščenec odvetnik in takrat ko ni.
V nalogi pojasnim kakšne so odvetnikove pristojnosti v primeru, ko stranka podrobneje ne uredi njegovih nalog. Pri tem izhajam iz Zakona o pravdnem postopku, ki eksemplifikativno določa naloge odvetnika. Na kratko opišem substitucijsko pooblastilo ter možnost, da odvetnika nadomešča odvetniški kandidat ali pa odvetniški pripravnik. Odvetniki najpogosteje zastopajo stranko na podlagi mandatne pogodbe. V tem delu na kratko opišem lastnosti mandatne pogodbe izhajajoč iz Obligacijskega zakona. Pojasnim, da ima to razmerje naravo obligacije prizadevanja ter da ima odvetnik na podlagi pogodbe pravico do plačila. Na tem mestu omenim še kako je v primeru, ko stranka pooblasti odvetniško družbo za zastopanje v pravdnem postopku. V določenih primerih je obvezno zastopanje po odvetnikih. Te primere na kratko opisujem v naslednji točki. Odvetnik mora pri svojem delu ravnati vestno in pošteno ter si prizadevati za korist stranke. Odškodninsko odgovornost ter posledice nestrokovnega zastopanja je v nalogi predstavljena na podlagi sodne prakse.
ZPP posebej ureja tudi prenehanje pooblastila ter različne načine kako pride do takšne situacije. V diplomskem delu povzamem zakonsko ureditev ter s pomočjo sodne prakse prikažem v katerih primerih pooblastilo preneha.
Ključne besede: pravdni postopek, pooblastilo, odvetnik
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 5221; Prenosov: 816
 Celotno besedilo (531,26 KB) |
4. POOBLAŠČENEC PO ZAPOSLITVI IN ANALIZA SODNIH ODLOČBMajda Karajković, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o institutu pooblaščenca po zaposlitvi, ki predstavlja enega izmed elementov gospodarskih družb. Za gospodarske subjekte je značilno, da v pravnem prometu nastopajo in sklepajo pravne posle prek svojih pooblaščencev za katera veljajo posebna pravila. Za razumevanje samega pojma pa je potrebno najprej bolje spoznati institut zastopanja in kakšen je njegov pomen. Pooblaščenec po zaposlitvi je nedvomno eden od institutov, ki je običajen za gospodarske subjekte in ne predstavlja novosti v pravni teoriji, predvsem pa ne v praksi, čeprav marsikdo s samim pojmom ni seznanjen in se ne zaveda, da imajo s tovrstnimi pooblaščenci pogosto neposredne stike v vsakdanjih življenjskih opravilih. Definicijo samega pojma je mogoče zaslediti že v Zakonu o obligacijskih razmerjih, ki pa ni bistveno drugačna od današnje definicije v Obligacijskem zakoniku. Kljub definiciji se postavljajo vprašanja kako je določena oseba dobila položaj pooblaščenca po zaposlitvi oz. kakšen je pravni temelj njegovih upravičenj, kdo je pooblaščenec po zaposlitvi in kakšna so njegova pooblastila. Čeprav sodna praksa pri nas ne predstavlja formalnega vira prava, mimo nje ne moremo, kajti zagotavlja enotno uporabo formalnih virov in predstavlja ključ do spoznavanja in razlage samega instituta ter je v veliko pomoč strankam, da same predvidijo kakšne posledice imajo lahko njihova ravnanja. Ureditev pooblaščenca po zaposlitvi oz. »punomoćnika po zaposlenju« na Hrvaškem je za malenkost različna od naše, zato bomo pobližje spoznali ta institut tudi v njihovem pravnem redu in ga primerjali z našim.
Ključne besede: zastopanje, korporacijski zastopnik, pooblaščenci, pooblastilo, pooblaščenec po zaposlitvi, sodna praksa, hrvaški pravni red
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 745; Prenosov: 131
Celotno besedilo (471,23 KB) |
5. BIANKO MENICA - ANALIZA SODNIH ODLOČITEVTaja Jeseničnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo sodnih odločitev slovenskih sodišč na temo bianko menice, ki predstavlja pomemben institut zavarovanja bodočih terjatev, pri katerih v trenutku izdaje bianko menice vsebina in obseg še nista znana. Sam pojem bianko menice ni urejen v Zakonu o menici, vsaj neposredno ne, zato so za njegovo spoznavanje, razlago in razumevanje toliko bolj pomembne odločitve sodišč, ki sicer niso formalni pravni vir, saj se je institut bianko menice večinoma razvil prav iz prakse in danes celo prevladuje nad uporabo popolne menice, ki jo ureja Zakon o menici.
Bianko menica za razliko od popolne menice ob izdaji ne vsebuje vseh sestavin, saj se te vpišejo kasneje, zato sta v povezavi s tem zelo pomembna poštenost in zaupanje, ki sta dostikrat kršena, hote ali nehote. Prav zaradi nepopolnosti bianko menice se pri njeni kasnejši izpolnitvi pojavlja ogromno sporov, ki so dostikrat posledica nepoznavanja oziroma napačnega poznavanja pravil o menici.
Prvi obravnavan problem se nanaša na veljavnost menice v primeru, ko ta ne vsebuje vseh bistvenih sestavin v trenutku, ko je dana v promet. Kot najpogostejši se pojavljajo problemi, ki se nanašajo na samo izpolnitev meničnega blanketa. V teh primerih prihaja do nepravilne izpolnitve manjkajočih sestavin, kar pa pomeni prekoračitev meničnega pooblastila. Zadnji sklop problemov pa se nanaša na aval. V tem delu sta obravnavani vprašanji, kdaj je aval sploh dan in pa vprašanje avalistovih ugovorov, natančneje, katere ugovore lahko uveljavlja.
Ključne besede: menica, bianko menica, menično pooblastilo, aval, bistvene sestavine menice
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 113
Celotno besedilo (466,59 KB) |
6. POLOŽAJ STRANKINEGA PROKURISTA V PRAVDNEM POSTOPKUJure Lakožič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo v svojem jedru sicer sega na področje civilnega procesnega prava, kjer se ukvarjam s prokuristovimi upravičenji do zastopanja družbe v pravdnem postopku, vendar je to tudi v tesni povezavi z gospodarskim pravom, saj je institut prokure v slovenskem pravnem redu urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki sega na področje gospodarskega prava.
Diplomska naloga podrobno predstavlja institut prokure. Osredotoča se na obravnavo in obseg prokuristovih pooblastil v pravdnem postopku, med njimi tudi na upravičenje prokurista, da podeli veljavno pooblastilo odvetniku ali drugi osebi za vložitev tožbe in zastopanje v pravdnem postopku. V tem smislu so predstavljene novosti po noveli Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 I (Uradni list RS, št. 55/15 z dne 24. 7. 2015), ki je začela veljati dne 08.08.2015. Obravnavani sta tako trenutna kot prejšnja ureditev obsega prokuristovih pooblastil in njegovega položaja v pravdnem postopku po slovenski zakonodaji. Diplomsko delo se zaključi s primerjalno pravno analizo, ki trenutno ureditev po slovenski zakonodaji primerja z ureditvijo obsega prokuristovih pooblastil v tujih zakonodajah in sicer v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Skozi proces pisanja diplomske naloge prihajam do zaključkov, da je institut prokure v slovenski zakonodaji primerno urejen. Pri tem imam v mislih zlasti prokuristov položaj v pravdnem postopku. Zakonodaja je bila sicer v tem delu pred kratkim dopolnjena in je to vprašanje uredila primerljivo s tujimi pravnimi ureditvami. Zakonodajalec je z novelo ZGD-1 I dodal tretji odstavek 35. člena in prokuristu podelil upravičenje, da lahko brez posebnega pooblastila zastopa družbo, katere prokurist je, pred sodišči in drugimi organi. Prokurist pa tako kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, v pravdnem postopku brez posebnega pooblastila ne more opravljati vseh pravdnih dejanj, tako tudi ne more podeliti veljavnega pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku ali drugi osebi, prav tako pa ne more brez posebnega pooblastila družbe umakniti tožbe, pripoznati tožbeni zahtevek, se odpovedati tožbenemu zahtevku, skleniti sodno poravnavo, se odpovedati pravici vložiti pravno sredstvo ali umakniti pravno sredstvo.
V kolikor bi se zakonodajalec že pred novelo ZGD-1I glede vprašanja upravičenja prokurista zastopati družbo v pravdnem postopku zgledoval po tuji ureditvi ter sledil vzgledu nemške, avstrijske ali hrvaške ureditve, bi se s tem v preteklosti izognil neenotni sodni praksi in neenotni pravni teoriji glede vprašanja prokuristovih pooblastil v pravdnem postopku.
Ključne besede: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, obseg prokuristovih pooblastil, pravdni postopek, pravna sposobnost, procesna sposobnost.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 81
Celotno besedilo (375,10 KB) |
7. KAZNIVA DEJANJA ZOPER IZVRŠITELJA S POUDARKOM NA KAZNIVEM DEJANJU PREPREČITVE URADNEGA DEJANJA ALI MAŠČEVANJA URADNI OSEBIŽiva Letnar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se avtorica ukvarja z vprašanjem kaznivih dejanj, ki jih lahko storilci izvršijo zoper izvršitelja, ko ta opravlja izvršilna dejanja. V uvodnem delu so najprej predstavljeni splošni kazenskopravni instituti, ki so pomembni za razumevanje kaznivega dejanja. Drugi osrednji del namenja na kaznivemu dejanju preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi. Pri tem v vlogo uradne osebe, kot oškodovanca postavi izvršitelja. Izvršitelj je zaradi opravljanja izvršilni dejanj s katerim posega v najbolj občutljivo sfero posameznikov, ki se znajdejo kot dolžniki, to je v njihovo lastninsko pravico, pogosto oškodovanec. Skozi analizo zakonskega opisa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, želi ugotoviti ali je storilcem slednjega mogoče pripisati in pod kakšnimi pogoji.
Ključne besede: kaznivo dejanje, izvršitelj, uradna oseba, javno pooblastilo, preprečitev uradnega dejanja, storitvena dejanja, naklep
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 402; Prenosov: 69
Celotno besedilo (539,08 KB) |
8. PRENOS POOBLASTITVE IZ DETEKTIVSKE POGODBEIgor Tomič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prenosa pooblastila iz detektivske pogodbe. Obravnavana tematika je predvsem pomembna zaradi vprašanja ali detektiv lahko veljavno prenese pooblastilo, ter v nadaljevanju ali so dokazi, ki jih v nadaljevanju pridobi detektivov substitut veljavni.
V prvem delu naloge je na kratko opredeljen pojem detektivske dejavnosti, v nadaljevanju pa detektivovo delovno področje in oblike dela detektivov. Opredelitev temelji na Zakonu o detektivski dejavnosti. Nadalje je predstavljen pojem pooblastila na splošno, ki izhaja iz Obligacijskega zakonika. Nato pa je prestavljen pojem mandatne pogodbe, in sicer so povzeti bistveni elementi, ki se navezujejo na detektivsko pogodbo.
V drugem delu naloge je opredeljeno razmerje, ki nastane na podlagi prenosa naročila, in sicer je poudarek obravnave na tem, katere subjekte štejemo za detektivovega substituta oziroma kateri so tisti subjekti za katere lahko štejemo, da kljub temu, da so oni opravili določeno nalogo, štejemo da je detektiv kot nosilec podjetja opravil delo osebno. Obravnavani sta dve zadevi iz judikature Višjega delovnega in socialnega sodišča, saj detektivi najpogosteje delujejo ravno na področju delovnopravnih zadev.
Ključne besede: detektiv, mandatna pogodba, naročilo, pooblastilo, prenos pooblastitve
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 394; Prenosov: 82
Celotno besedilo (334,95 KB) |
9. Javna pooblastila centrov za socialno delo in upravni postopek oddaje otroka v rejništvoŠpela Havle, 2017, diplomsko delo Opis: Centrom za socialno delo so z vrsto zakonov podeljena javna pooblastila iz državne pristojnosti – izvajajo vrsto del in nalog, pri čemer so v ospredju socialnovarstvene storitve; določene aktivnosti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih v upravnih zadevah, pa so vodene po upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku se v upravnih postopkih pred centri za socialno delo uporablja subsidiarno, ko v področnih zakonih ni urejen poseben upravni postopek. Zaradi narave socialnega dela nastaja konflikt med oblastno funkcijo centrov za socialno delo in osnovnimi nalogami svetovanja in pomoči ljudem, saj se prepletata servisna in izvršilna funkcija centrov za socialno delo. Že vrsto let obstaja soglasje, da odločanje centrov za socialno delo z upravnimi odločbami ni najprimernejše, saj so centri za socialno delo postavljeni v več različnih vlog, ki so si med seboj lahko tudi kontradiktorne, zato se bo tovrstno odločanje prestavilo na pristojna sodišča. Potem ko se je v letu 2016 v splošni in strokovni javnosti zgodil odmeven primer 'koroških dečkov', so se v različnih medijskih nastopih starih staršev dečkov in njunih pravnih predstavnikov na eni strani ter predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo in strokovnjakov s področja socialne stroke na drugi strani, so se javno pokazala velika razhajanja v razumevanju in uporabi pravnih predpisov. Izhajajoč iz tega primera smo si zastavili osnovni cilj naše naloge, da proučimo pravno ureditev in prakso pristojnih organov s področja rejništva v Sloveniji ter da opravimo pregled primera 'koroških dečkov'. V raziskavi smo ugotovili, da veljavna zakonodaja na področju rejništva pušča preveč odprtih vprašanj in pravnih praznin, zato v postopkih izvajanja rejniške dejavnosti oziroma izdajanja dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti prihaja do nezakonite prakse in nejasne ločnice med strokovnim delom in izvajanjem upravnega postopka.
Ključne besede: javno pooblastilo, center za socialno delo, upravni postopek, rejništvo.
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 835; Prenosov: 79
Celotno besedilo (530,40 KB) |
10. Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacientiDušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca.
Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24.
Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi.
Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 349; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,27 MB) |
