1. Policijski postopek ugotavljanja identiteteDiana Dizdarević, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo proučuje trenutno zelo aktualno tematiko uporabe policijskih pooblastil v okviru njihovega poseganja v ustavno varovane kategorije človekovih pravic ter varnosti, dolžnosti in pravice tako policistov kot občanov pri izvedbi policijskega postopka.
Delo se osredotoča na policijski postopek v okviru izvedbe splošnega policijskega pooblastila ugotavljanja identitete, posebnosti izvedbe postopka ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka, katerega lahko razumemo kot nadgradnjo oziroma bolj intenziven poseg v človekove pravice pri ugotavljanju identitete. Diplomsko delo policijsko pooblastilo ugotavljanja identitete proučuje z vidika stopnje posega v človekove pravice, tj. v pravico do varstva osebne svobode, prav tako pa pojasnjuje in umešča pojem policijskega postopka, postopka ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka.
Bralca diplomsko delo vodi skozi zakonsko podlago, iz katere izhajajo policijska pooblastila, opredelitev le-teh in njihova delitev na varnostna in procesna pooblastila. V nadaljevanju opredeli pojem in namen, razloge in pomožne metode postopka ugotavljanja identitete, čemur sledi vsebinski sklop z opredelitvijo identifikacijskega postopka, njegova delitev na običajen, občutljiv in nevaren tip postopka ter posebnosti in oblike le-tega.
Navedeno materijo avtorica z uporabo deskriptivnih in retrospektivnih metod prouči in problematizira tako, da poda jasno umestitev osnovnega in enega najpogosteje uporabljenih policijskih pooblastil in postopkov v kontekst človekovih pravic, pri tem pa svoj cilj in edinstven doprinos izkaže v zaključku, kjer ugotovitve tudi uspešno poveže s postavljenimi hipotezami ter tako poda vpogled v kompleksnost prepletanja pravic in pooblastil policije v primerjavi s poseganjem v človekove pravice občanov.
Ključne besede: diplomske naloge, identiteta, pooblastilo, ugotavljanje identitete
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (997,62 KB) |
2. Omejitve pooblastil prokurista (primerjalno)Katarina Pavlišin, 2020, magistrsko delo Opis: Prokurist je pooblaščenec, vendar ne klasični pooblaščenec družbe. Naloga obravnava posebnosti njegovega položaja v razmerju do zakonitih zastopnikov in drugih pooblaščencev ter opredeli njegov položaj med zastopniki. Na podlagi teh ugotovitev nadalje obravnava omejitve prokuristovih pooblastil, ki izhajajo direktno iz zakona ter tudi iz sodne prakse. Ker je prokurist pogost institut v kontinentalnem pravu, primerjamo njegov položaj v različnih sistemih – tokrat v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Omenjene države, razen Srbije, imajo podobno ureditev z manjšimi, a značilnimi razlikami.
Na eni strani so sistemi, v katerih se prokurist po obsegu pooblastil enači z zakonitimi zastopniki družbe, in sicer ima vsa pooblastila, razen za odtujitev in obremenitev nepremičnin. Zaradi nejasnosti zakonskega besedila v teoriji in praksi se pojavljajo različne dileme v zvezi obsega prokuristovih pooblastil, predvsem v zvezi prenosa pooblastil ter procesnih upravičenj. Zakon Srbije sicer jasno opredeli položaj prokurista, ga pa bolj približuje generalnemu pooblaščencu kot zakonitemu zastopniku.
Za vse omenjene sisteme je možnost podelitve prokure za podružnico. Zato je predstavljen pojem podružnice ter vpliv takšne prokure na obseg prokuristovih pooblastil.
Posebno vprašanje je obseg prokuristovih pooblastil glede procesnih upravičenj. To je bila dolgo sporna tema v slovenski praksi, ki je sicer deloma razrešena s spremembo zakona iz leta 2015, vendar vprašanja prenosa pooblastila na odvetnika ter omejitve iz procesnih zakonov še ostajajo sporna.
Naloga tudi obravnava posebno obliko skupnega zastopanja – skupno zastopanje prokurista in zakonitih zastopnikov družbe ‒ ter išče odgovore na vprašanja, kdaj je takšno skupno zastopanje smiselno in dovoljeno.
Ključne besede: prokura, prokurist, pooblastilo, zastopniki gospodarskih družb, zastopanje, procesna pooblastila, podružnica
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 113; Prenosov: 34
Celotno besedilo (537,21 KB) |
3. Uporaba prisilnih sredstev pri policijskem delu na primeru PU Ljubljana in PU MariborPeter Dežman Dolničar, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prinaša vpogled v organizacijo policije, delo policistov in policijska pooblastila. V začetku diplomskega dela je podrobneje opredeljena organizacijska struktura policije. V delu se podrobneje seznanimo z različnimi zakoni, pravilniki in pooblastili, na katere so policisti vezani pri svojem delu. Osrednji del naloge predstavljajo prisilna sredstva, ki jih policisti uporabljajo pri opravljanju svojih nalog. Tako so v delu podrobneje opisana prisilna sredstva na način: kaj so, kakšne vrste prisilnih sredstev poznamo, kdaj jih lahko policisti uporabijo, proti katerim skupinam jih ne smejo uporabiti, v katerih primerih je obvezna uporaba milejšega prisilnega sredstva itn. V raziskovalnem delu nas je zanimala uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana, uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor in primerjava uporabe telesne sile med tema dvema policijskima upravama. V Zaključku pridemo do ugotovitve, da se uporaba telesne sile na območju PU Ljubljana zmanjšuje, kot tudi uporaba sredstev za vklepanje in vezanje na območju PU Maribor. Primerjava med upravama, ki je bila opravljena na podlagi statističnih podatkov, je pokazala, da so na območju PU Ljubljana v petletnem obdobju večkrat uporabljali telesno silo kot na območju PU Maribor. Skozi diplomsko delo smo tako spoznali, da bo treba uvesti nekaj konkretnih rešitev, kot so: daljše izobraževanje policistov začetnikov, specializirana izobraževanja na področju uporabe telesne sile za sedanje policiste, uvedba tehničnega sredstva - snemalne naprave, ki bi predstavljale stalen nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil itn.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, zakon, pooblastilo, trend
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 292; Prenosov: 45
Celotno besedilo (698,97 KB) |
4. Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacientiDušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca.
Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24.
Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi.
Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 651; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Pravno varstvo umrlega pacienta in vloga svojcevRosana Turčin, 2018, magistrsko delo Opis: Po smrti ima vsak posameznik pravico do pietete. S priznavanjem te pravice se varujejo vrednosti umrlega, ki jih je ustvaril še v času svojega življenja. Namen teoretičnega magistrskega dela je bil na splošno predstaviti pravno varstvo umrlih pacientov v razmerju do njihovih svojcev in obravnavati posamezne pravice z različnih vidikov. Za njegovo izdelavo so bile uporabljene metode deskripcije, analize in sinteze ter metoda proučevanja primerov. Za pomoč pri primerjavi pravnih ureditev ter pri povzemanju stališč in spoznanj drugih avtorjev je bila uporabljena komparativna oziroma primerjalna metoda, metoda abstrakcije pa je omogočila nekoliko lažjo osredotočenost na bistvo opredeljene tematike. Ugotovljeno je bilo, da pravice umrlih urejajo številni zakoni. Po smrti posameznika njegove osebnostne pravice prenehajo, medtem ko se zaščita osebnih dobrin uveljavlja prek določenih osebnih dobrin njegovih svojcev. Varovanje pravic pacientov po smrti je hkrati tudi del poklicne etike zdravstvenih delavcev. Glede na to, da je izredno veliko raziskanega o zaščiti pravic po smrti, pa so zakoni, ki določajo pravice na nekaterih področjih pravic po smrti, pomanjkljivi.
Ključne besede: smrt, pokojni, posmrtne pravice, zakon, pooblastilo
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 430; Prenosov: 66
Celotno besedilo (861,07 KB) |
6. Pravni položaj prokurista (primerjalno)Žan Horvat, 2018, diplomsko delo Opis: Prokurist je trgovski zastopnik gospodarskih družb. Značilnost prokure kot posebne oblike splošnega pooblastila je, da obseg takega pooblastila določa zakon. Prokurist zastopa družbo v vseh pravnih dejanjih, vključno v procesnopravnih. Omejen je glede odsvajanja in obremenjevanja družbinih nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo. Prokurist nima poslovodnih upravičenj – družbo lahko zgolj zastopa nasproti tretjim osebam, znotraj same družbe pa odločitev ne more sprejemati. V primerjavi s hrvaškim in nemškim zakonom, je prokura pri nas urejena podobno, a skopo.
Ključne besede: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, vodenje poslov
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 1422; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Javna pooblastila centrov za socialno delo in upravni postopek oddaje otroka v rejništvoŠpela Havle, 2017, diplomsko delo Opis: Centrom za socialno delo so z vrsto zakonov podeljena javna pooblastila iz državne pristojnosti – izvajajo vrsto del in nalog, pri čemer so v ospredju socialnovarstvene storitve; določene aktivnosti, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih v upravnih zadevah, pa so vodene po upravnem postopku. Zakon o splošnem upravnem postopku se v upravnih postopkih pred centri za socialno delo uporablja subsidiarno, ko v področnih zakonih ni urejen poseben upravni postopek. Zaradi narave socialnega dela nastaja konflikt med oblastno funkcijo centrov za socialno delo in osnovnimi nalogami svetovanja in pomoči ljudem, saj se prepletata servisna in izvršilna funkcija centrov za socialno delo. Že vrsto let obstaja soglasje, da odločanje centrov za socialno delo z upravnimi odločbami ni najprimernejše, saj so centri za socialno delo postavljeni v več različnih vlog, ki so si med seboj lahko tudi kontradiktorne, zato se bo tovrstno odločanje prestavilo na pristojna sodišča. Potem ko se je v letu 2016 v splošni in strokovni javnosti zgodil odmeven primer 'koroških dečkov', so se v različnih medijskih nastopih starih staršev dečkov in njunih pravnih predstavnikov na eni strani ter predstavnikov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centrov za socialno delo in strokovnjakov s področja socialne stroke na drugi strani, so se javno pokazala velika razhajanja v razumevanju in uporabi pravnih predpisov. Izhajajoč iz tega primera smo si zastavili osnovni cilj naše naloge, da proučimo pravno ureditev in prakso pristojnih organov s področja rejništva v Sloveniji ter da opravimo pregled primera 'koroških dečkov'. V raziskavi smo ugotovili, da veljavna zakonodaja na področju rejništva pušča preveč odprtih vprašanj in pravnih praznin, zato v postopkih izvajanja rejniške dejavnosti oziroma izdajanja dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti prihaja do nezakonite prakse in nejasne ločnice med strokovnim delom in izvajanjem upravnega postopka.
Ključne besede: javno pooblastilo, center za socialno delo, upravni postopek, rejništvo.
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 1338; Prenosov: 137
Celotno besedilo (530,40 KB) |
8. KAZNIVA DEJANJA ZOPER IZVRŠITELJA S POUDARKOM NA KAZNIVEM DEJANJU PREPREČITVE URADNEGA DEJANJA ALI MAŠČEVANJA URADNI OSEBIŽiva Letnar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se avtorica ukvarja z vprašanjem kaznivih dejanj, ki jih lahko storilci izvršijo zoper izvršitelja, ko ta opravlja izvršilna dejanja. V uvodnem delu so najprej predstavljeni splošni kazenskopravni instituti, ki so pomembni za razumevanje kaznivega dejanja. Drugi osrednji del namenja na kaznivemu dejanju preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi. Pri tem v vlogo uradne osebe, kot oškodovanca postavi izvršitelja. Izvršitelj je zaradi opravljanja izvršilni dejanj s katerim posega v najbolj občutljivo sfero posameznikov, ki se znajdejo kot dolžniki, to je v njihovo lastninsko pravico, pogosto oškodovanec. Skozi analizo zakonskega opisa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, želi ugotoviti ali je storilcem slednjega mogoče pripisati in pod kakšnimi pogoji.
Ključne besede: kaznivo dejanje, izvršitelj, uradna oseba, javno pooblastilo, preprečitev uradnega dejanja, storitvena dejanja, naklep
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 627; Prenosov: 95
Celotno besedilo (539,08 KB) |
9. PRENOS POOBLASTITVE IZ DETEKTIVSKE POGODBEIgor Tomič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko prenosa pooblastila iz detektivske pogodbe. Obravnavana tematika je predvsem pomembna zaradi vprašanja ali detektiv lahko veljavno prenese pooblastilo, ter v nadaljevanju ali so dokazi, ki jih v nadaljevanju pridobi detektivov substitut veljavni.
V prvem delu naloge je na kratko opredeljen pojem detektivske dejavnosti, v nadaljevanju pa detektivovo delovno področje in oblike dela detektivov. Opredelitev temelji na Zakonu o detektivski dejavnosti. Nadalje je predstavljen pojem pooblastila na splošno, ki izhaja iz Obligacijskega zakonika. Nato pa je prestavljen pojem mandatne pogodbe, in sicer so povzeti bistveni elementi, ki se navezujejo na detektivsko pogodbo.
V drugem delu naloge je opredeljeno razmerje, ki nastane na podlagi prenosa naročila, in sicer je poudarek obravnave na tem, katere subjekte štejemo za detektivovega substituta oziroma kateri so tisti subjekti za katere lahko štejemo, da kljub temu, da so oni opravili določeno nalogo, štejemo da je detektiv kot nosilec podjetja opravil delo osebno. Obravnavani sta dve zadevi iz judikature Višjega delovnega in socialnega sodišča, saj detektivi najpogosteje delujejo ravno na področju delovnopravnih zadev.
Ključne besede: detektiv, mandatna pogodba, naročilo, pooblastilo, prenos pooblastitve
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 113
Celotno besedilo (334,95 KB) |
10. POLOŽAJ STRANKINEGA PROKURISTA V PRAVDNEM POSTOPKUJure Lakožič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo v svojem jedru sicer sega na področje civilnega procesnega prava, kjer se ukvarjam s prokuristovimi upravičenji do zastopanja družbe v pravdnem postopku, vendar je to tudi v tesni povezavi z gospodarskim pravom, saj je institut prokure v slovenskem pravnem redu urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki sega na področje gospodarskega prava.
Diplomska naloga podrobno predstavlja institut prokure. Osredotoča se na obravnavo in obseg prokuristovih pooblastil v pravdnem postopku, med njimi tudi na upravičenje prokurista, da podeli veljavno pooblastilo odvetniku ali drugi osebi za vložitev tožbe in zastopanje v pravdnem postopku. V tem smislu so predstavljene novosti po noveli Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 I (Uradni list RS, št. 55/15 z dne 24. 7. 2015), ki je začela veljati dne 08.08.2015. Obravnavani sta tako trenutna kot prejšnja ureditev obsega prokuristovih pooblastil in njegovega položaja v pravdnem postopku po slovenski zakonodaji. Diplomsko delo se zaključi s primerjalno pravno analizo, ki trenutno ureditev po slovenski zakonodaji primerja z ureditvijo obsega prokuristovih pooblastil v tujih zakonodajah in sicer v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Skozi proces pisanja diplomske naloge prihajam do zaključkov, da je institut prokure v slovenski zakonodaji primerno urejen. Pri tem imam v mislih zlasti prokuristov položaj v pravdnem postopku. Zakonodaja je bila sicer v tem delu pred kratkim dopolnjena in je to vprašanje uredila primerljivo s tujimi pravnimi ureditvami. Zakonodajalec je z novelo ZGD-1 I dodal tretji odstavek 35. člena in prokuristu podelil upravičenje, da lahko brez posebnega pooblastila zastopa družbo, katere prokurist je, pred sodišči in drugimi organi. Prokurist pa tako kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, v pravdnem postopku brez posebnega pooblastila ne more opravljati vseh pravdnih dejanj, tako tudi ne more podeliti veljavnega pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku ali drugi osebi, prav tako pa ne more brez posebnega pooblastila družbe umakniti tožbe, pripoznati tožbeni zahtevek, se odpovedati tožbenemu zahtevku, skleniti sodno poravnavo, se odpovedati pravici vložiti pravno sredstvo ali umakniti pravno sredstvo.
V kolikor bi se zakonodajalec že pred novelo ZGD-1I glede vprašanja upravičenja prokurista zastopati družbo v pravdnem postopku zgledoval po tuji ureditvi ter sledil vzgledu nemške, avstrijske ali hrvaške ureditve, bi se s tem v preteklosti izognil neenotni sodni praksi in neenotni pravni teoriji glede vprašanja prokuristovih pooblastil v pravdnem postopku.
Ključne besede: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, obseg prokuristovih pooblastil, pravdni postopek, pravna sposobnost, procesna sposobnost.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1217; Prenosov: 119
Celotno besedilo (375,10 KB) |
