Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno razvojno obdobje slovenske policije od miličnikov do policistov. Poudarek je na razvoju usposabljanja kadrov iz znanja borilnih veščin in psihofizične priprave. Predstavljena so policijska pooblastila, ki so bila aktualna v posameznem časovnem obdobju, s poudarkom na telesni sili in pogojih za uporabo strelnega orožja. Predstavljene so enote, od katerih se pričakujejo večja stopnja usposobljenosti in specialistična znanja, ki jih redne enote načeloma nimajo. Opisane so spremembe zakonodaje, natančneje Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Opis temelji na spremembah pogojev za uporabo telesne sile, strelnega orožja in drugih ukrepov, ki se dotikajo prisilnih sredstev, tako v kolektivni kot osebni zadolžitvi policistov. V nalogi je opisana primerjava tehnik metov ju-jitsuja in taekwondoja. V drugem, empiričnem delu naloge je predstavljena raziskava, ki temelji na ugotavljanju skrbi policistov za svojo psihofizično pripravljenost, njihovega znanja iz borilnih veščin in njihovega pogleda na stanje na tem področju v času šolanja in dela v enotah. Raziskava tudi povzema povezanost med uspešnostjo ubranitve napada na policiste in ukvarjanjem policistov z borilnimi športi v prostem času. Postavljene so tri hipoteze, katerih veljavnost se preveri s pomočjo rezultatov ankete med policisti Policijske uprave Ljubljana. Prva hipoteza, da se več kot dve tretjini policistov v svojem prostem času ukvarja s športom, se izkaže kot resnična. Prav tako tretja hipoteza, ki pravi, da če se policisti v svojem prostem času ukvarjajo z borilnimi veščinami, se pogosteje sami obranijo napada. Rezultati so prav tako pokazali, da se manj kot ena tretjina policistov v svojem prostem času ukvarja z borilnimi veščinami, ki jim služijo pri opravljanju dela, zato se druga hipoteza ovrže.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, psihofizična pripravljenost, borilne veščine, samoobrambne tehnike, usposabljanja, izobraževanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1596; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Policijski postopki z mladoletniki je predstavitev bistvenih izhodišč na področju obravnavanja mladoletnih prestopnikov s strani policije v Republiki Sloveniji. Osrednji namen diplomske naloge je bil preučiti pojav in oblike mladoletnega prestopništva, opredeliti njegove značilnosti v Republiki Sloveniji ter preučiti naloge in pooblastila slovenskih policistov pri obravnavi mladoletnih prestopnikov. Natančneje, želeli smo ugotoviti ali so pri obravnavi mladoletnikov z zakoni določene posebnosti, ki jih morajo policisti v postopku z mladoletnimi prestopniki upoštevati. Mladoletni prestopnik je posameznik, ki s svojim odklonskim vedenjem, ki je zavestno in voljno, krši družbena pravila in norme. Za opredelitev obsega pojava, oblik pojavljanja in posledic nasilja največkrat uporabljamo podatke, ki jih beleži policija. Število kaznivih dejanj, za katera so kot storilci v policijski statistiki zabeleženi mladoletniki, niha med 2000 in 5000, te številke pa so le del realnosti, kajti le del storjenih kaznivih dejanj policisti dejansko odkrijejo. Policisti mladoletne prestopnike obravnavajo v v policijskih postopkih, v skladu s svojimi pooblastili, ki so z zakonom določeni ukrepi, ki omogočajo opravljanje policijskih nalog in s katerimi se praviloma posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine ali druge pravice posameznika. Ugotovitve analize policijskih postopkov proti mladoletnikom kažejo, da število obravnav mladoletnih storilcev kaznivih dejanj z leti upada. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo posebnosti pri pooblastilih policistov v policijskem postopku proti otrokom in mladoletnikom in sicer na področju vabljenja otrok in mladoletnikov, privedbe otroka ali mladoletnika, pridržanja mladoletnika ter uporabe prisilnih sredstev. Policisti smejo vabiti otroka ali mladoletnika le preko staršev ali skrbnikov oziroma zakonitih zastopnikov. O morebitni privedbi in pridržanju otroka ali mladoletnika morajo policisti obvestiti mladoletnikove starše oziroma skrbnike, medtem ko prisilnih sredstev proti otrokom policist načeloma ne sme uporabiti.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletni prestopniki, policija, naloge policije, policijska pooblastila, policijski postopek
Objavljeno v DKUM: 29.10.2018; Ogledov: 2145; Prenosov: 310
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku. Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje. V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Ključne besede: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2018; Ogledov: 1830; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Ker se tako kot vse drugo tudi policija z leti razvija in izboljšuje, je na kratko prikazana zgodovina pomurske policije. V diplomskem delu so v zaporedju od najmilejšega do najnevarnejšega predstavljena zakonita prisilna sredstva v Sloveniji. Sledi obrazložitev, kdaj lahko uradna oseba, v tem primeru policist, poseže po teh prisilnih sredstvih. Prav tako je vsako prisilno sredstvo na kratko opisano. Ker vsi kršitelji ne upoštevajo navodil in ukazov, ki mu jih je policist izrekel in nekateri nanj izvršijo napad, je definirano, kdaj gre za napad na policista. Obdelani so statistični podatki za območje Policijske uprave Murska Sobota v obdobju petih let, od leta 2010 do leta 2015. Zajeti so podatki, koliko policistov je bilo napadenih s strani kršitelja in koliko je bilo izvršenih kaznivih dejanj napada. Teoretično je prikazano tudi, zakaj do napada na policista pride. Za lažjo predstavo in natančnejše podatke so podatki razporejeni po posameznih obdobjih in po policijskih enotah v Pomurju. Najprej je prikazana številčnost uporabe posameznega prisilnega sredstva na vsaki policijski enoti, ki spada pod Policijsko upravo Murska Sobota ter posledice njihove uporabe pri policistih in kršiteljih. Te so opredeljene kot vidni zunanji znaki, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba ali smrt. Posledice uporabe so prikazane po letih in njihovi stopnji brutalnosti. Ugotovili smo, da uporaba prisilnih sredstev pri pomurskih policistih zmanjšuje. Največ krat uporabijo telesno silo kot prisilno sredstvo. V obdobju od leta 2010 do leta 2015 se je zmanjševalo število napadov na policiste, saj je bilo leta 2010 in 2011 napadenih 34 policistov, medtem ko je bilo leta 2015 napadov na policiste 22. Višja številka je bila leta 2012, ko je bilo napadenih 67 policistov. Posledice napadov ostajajo z leti približno enake.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1412; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1008,31 KB)

Opis: Lovski čuvaji imajo pomembno vlogo pri varovanju okolja in vseh prosto živečih živali, ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah Evropske unije. V diplomskem delu smo proučevali slovensko lovsko čuvajsko službo in lovsko čuvajske službe v državah Evropske unije in jih primerjali z njihovo ureditvijo. Diplomsko delo predstavlja pomen lovsko čuvajske službe za okolje, kako se je služba razvijala v zgodovini, njene naloge in pristojnosti, pooblastila, nadzor, s kom sodelujejo, izpit in izobraževanje, pogoje, pogodbe, izjave (prisega). Opisali smo lovsko čuvajske službe držav članic Evropske unije. Izbrali smo države Hrvaška, Velika Britanija (Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska), Nemčija, Avstrija in Švica. Pri njih smo opisali najpomembnejše značilnosti, kot so: izobraževanje, naloge, pogoji, pogodbe, kdo, kako lahko postane lovski čuvaj. Ugotavljali smo, kakšne so razlike med slovensko lovsko čuvajsko službo in lovsko čuvajsko službo Hrvaške, Velike Britanije, Nemčije, Avstrije in Švice. Vsako državo posebej smo primerjali z našo in iskali razlike. Manjše razlike smo zapisali, vendar jih nismo tako podrobneje opisali kot velike razlike, po katerih so se lovsko čuvajske službe najbolj razlikovale. Ugotovili smo, da se lovsko čuvajske službe med seboj razlikujejo. S Hrvati nimamo ravno velikih razlik, z Britanci se razlikujemo na veliko področjih, z Nemci, Avstrijci in Švicarji pa se večinoma razlikujemo pri pooblastilih. Skupna razlika vseh pa je v organiziranosti glede dela na lovsko upravljavskih območjih in njihovega plačila ter minimalne strokovne izobrazbe lovskih čuvajev. Predlagamo, da bi določili oziroma se dogovorili o poštenem plačilu lovskih čuvajev, določili minimalno strokovno izobrazbo lovskih čuvajev in da bi razvili lovski čuvaji obveščevalno povezovalno mrežo.
Ključne besede: lovstvo, lovske organizacije, lovskočuvajska služba, lovski čuvaji, pooblastila, EU, Evropska unija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 2077; Prenosov: 245
Celotno besedilo (676,41 KB)