41. Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji za obdobje 2008-2016Srečko Krope, Vladimir Ilić, 2017, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku proučujemo trend uporabe prisilnih sredstev v obdobju 2008–2016 na podlagi letno izdelanih poročil Generalne policijske uprave. Analizirali smo trende uporabe z vidika porasta ali padca števila uporab, kršiteljev in analizirali stanje oseb, zoper katere se prisilna sredstva uporabljajo. Namen je ugotoviti gibanje uporabe prisilnih sredstev policije v daljšem časovnem obdobju.
Metode:
Opravili smo analizo letnih poročil Generalne policijske uprave s področja uporab prisilnih sredstev. Analizirali smo letna poročila od leta 2008 do leta 2016 ter ugotavljali trende in zakonitosti.
Ugotovitve:
Rezultati kažejo, da je število uporab prisilnih sredstev v upadanju, da pada število kršiteljev, zoper katere so sredstva uporabljena. Policisti v vseh starostnih strukturah z leti uporabljajo manj prisilnih sredstev, razen policistov v starostni skupini 32–40 let, ki so v porastu, saj gre za najštevilčnejšo starostno strukturo.
Omejitve/uporabnost raziskave
Raziskava je bila opravljena na podlagi zbranih podatkov o vseh uporabah prisilnih sredstev v policiji v obdobju 2008–2016.
Praktična uporabnost:
Rezultati so uporabni pri spremljanju uporab prisilnih sredstev ter ukrepih za povečanje varnosti policistov in oseb v policijskem postopku.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V dosedanjem obdobju so bile opravljene analize za posamezno leto, ne pa tudi za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, poškodbe kršiteljev, telesna sila
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1231; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (477,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Diskrecijske odločitve policistov pri pridržanju voznikov pod vplivom alkoholaMatej Velikonja, 2018, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku so predstavljene diskrecijske odločitve policista v Sloveniji, ki jih ta pri svojem delu vsakodnevno sprejema. Članek skuša ponazoriti, kako je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa od 1998 dalje urejala diskrecijske odločitve policistov, predvsem pri odkrivanju in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti. Orisano je tudi diskrecijsko odločanje, kot ga v nekaterih postopkih uporablja policija v ZDA, ki izhaja iz anglosaškega pravnega sistema.
Metode:
Z zgodovinsko-primerjalno metodo je prikazano, kako so zakonski akti za urejanje cestnega prometa, sprejeti v različnih časovnih obdobjih, urejali prosti preudarek policistov v Republiki Sloveniji pri izvajanju nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Uporabljena je še primerjalna metoda in komplementacija prikaza podatkov o policijskih ukrepih.
Ugotovitve:
Diskrecijska pravica, kot jo dopušča Zakon o pravilih cestnega prometa v določbah 24. člena, je ustrezen kompromis med policijskim zagotavljanjem varnosti in prevelikim poseganjem policije v človekove pravice. Ko oseba deluje neskladno z zakonsko normo, lahko policijsko ukrepanje zaradi takega človekovega delovanja sledi črki zakona, ki največkrat predpisuje represivno ravnanje, lahko pa policist za ukrepanje uporabi taktični preudarek. Navedeno pomeni, da se policist diskrecijsko odloča, katero pooblastilo oz. kateri ukrep bo v dani situaciji uporabil. Ali se policist odloči, da bo deloval diskrecijsko, pa je odvisno od več razlogov, obširneje opisanih v članku.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Za razlago načel delovanja in uporabe diskrecijske pravice članek preučuje diskrecijske odločitve varnostnih organov, katerih delovanje temelji na različnih pravnih sistemih. Prav tako poskuša odgovoriti na vprašanje, ali je diskrecijska pravica, kot jo uporablja policija v Republiki Sloveniji, primerno urejena in ali je sploh potrebna.
Ključne besede: policija, policisti, policijski postopki, policijska pooblastila, diskrecijska pravica, vožnja pod vplivom alkohola, pridržanje
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1207; Prenosov: 89
Celotno besedilo (351,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
43. Preprečevanje nevarnosti kot podlaga za izvajanje varnostnih pooblastilMiroslav Žaberl, Franc Pozderec, Ivanka Oberman, 2017, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti, kako policija zagotavlja varnost državljanov in hkrati skrbi za preprečevanje nevarnosti, ter ugotoviti, kako veljavna zakonodaja vpliva na izvajanje policijskih varnostnih pooblastil.
Metode:
Glavna metoda v prispevku je metoda deskripcije. S sistematičnim pregledom literature (študij strokovne literature, analiza judikatov, internetni viri) smo pridobili podatke, na podlagi katerih smo raziskali in analizirali pomen varnosti, pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, v povezavi s slovensko policijsko zakonodajo. Navedeno nam zagotavlja celostno obravnavanje izbrane tematike.
Ugotovitve:
Preprečevanje in odpravljanje nevarnosti je osrednja naloga policije, hkrati pa je podlaga za uporabo varnostnih policijskih pooblastil. Pri izvajanju policijskih nalog mora policija delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti. Na podlagi zakonsko določenih pooblastil policija skrbi za uspešno in učinkovito izvrševanje predpisov pri izvedbi določene policijske naloge. Izvajanje vsakega policijskega pooblastila pomeni poseg v določeno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.
Tu je pomembno predvsem načelo pravne države, ki dosledno veže vse upravne organe tako pri sprejemanju splošnih odločitev kot tudi pri neposrednem odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
Načelo zakonitosti pa je tisto, ki posredno nakazuje na bistvo filozofije izključitve protipravnosti zakonitega delovanja pooblaščene osebe. Je eno izmed temeljnih načel za uporabo varnostnih policijskih pooblastil.
Praktična uporabnost:
Dobro poznavanje policijskih pooblastil oziroma pravic in dolžnosti, ki jih imajo policisti pri opravljanju svojega dela, je osnova za zakonito, strokovno in korektno izvajanje nalog policije. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je eden od temeljev, ki ga morajo policisti spoštovati, ko posegajo v ustavno varovane človekove pravice.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Avtorji se v prispevku ukvarjajo s teoretičnimi predpostavkami varnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvijo pravne države na podlagi slovenske policijske zakonodaje.
Ključne besede: varnost, pravna država, policijska pooblastila, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 1256; Prenosov: 139
Celotno besedilo (331,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
44. Primerjava pooblastil lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornikaSrečko Krope, Dragan Milutinović, 2019, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti delovanje in pooblastila lovskih, ribiških čuvajev in naravovarstvenih nadzornikov, pri tem pa povzeti dosedanjo zakonodajo, ugotoviti enakost ali različnost njihovih pooblastil in predlagati morebitne spremembe pri izvajanju nalog in uporabi pooblastil.
Metode:
Prispevek temelji na pregledu in analizi obstoječe literature s področja varstva narave, lovstva, ribištva in prekrškovne zakonodaje ter področja pooblastil.
Ugotovitve:
Ugotovili smo, da bi bilo treba zaradi nestrokovnega izrazoslovja in poenotenja pooblastil nadzorno-čuvajske službe v zakonodaji ustrezneje »konkretizirati« in spremeniti, jih združiti v enotna pooblastila, zagotoviti praktično usposabljanje (ki ga izvaja policija), opraviti strokovno usposabljanje in preizkus znanja za vodenje ter odločanje v prekrškovnem postopku in uvesti enotne uniforme za nadzorno-čuvajsko službo.
Praktična uporabnost:
V zadnjih nekaj letih je v okviru nevladnih organizacij precej polemik o tem, kdo ima pooblastila in kakšna so ta pooblastila. Zlasti se s to problematiko veliko ukvarja Lovska zveza Slovenije, ki za svoje lovske čuvaje želi pridobiti nekoliko več pooblastil, ki bi bila podobna pooblastilom naravovarstvenih nadzornikov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Primerjave obravnavanih pooblastil do zdaj v Sloveniji še ni bilo, zato prispevek predstavlja začetek razprav o pooblastilih, izobraževanju in usposabljanju ter vodenju prekrškovnega postopka.
Ključne besede: lovski čuvaj, ribiški čuvaj, naravovarstveni nadzornik, pooblastila
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 825; Prenosov: 64
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
45. Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana - od komunalno redarstvene službe do mestne policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRado Jakob Karo, 2019, diplomsko delo Opis: Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je varnostna organizacija lokalne samoupravne skupnosti, ki v obliki, kot jo poznamo danes, obstaja od leta 1995. Takrat se je sicer, po določbah Zakona o lokalni samoupravi (1993), imenovala komunalno-redarstvena služba, a njena naloga je bila podobna kot danes – sankcioniranje kršiteljev lokalnih predpisov. Od leta 2006, ko je v veljavo stopil Zakon o občinskem redarstvu (2017), se Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana razvija, pridobiva vedno več pooblastil in postaja vedno bolj učinkovita varnostna organizacija, ki na območju Mestne občine Ljubljana skupaj s Policijo skrbi za varnost občanov.
Danes so pooblastila mestnih redarjev Mestne občine Ljubljana zapisana v temeljnem Zakonu o občinskem redarstvu (2017), več prometnih zakonih – Zakonu o pravilih cestnega prometa (2017), Zakonu o voznikih (2017), Zakonu o motornih vozilih (2017), Zakonu o cestah (2018) – in v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (2006). Poleg teh zakonov imajo mestni redarji Mestne občine Ljubljana pristojnost za nadzor nad nekaterimi določbami drugih zakonov Republike Slovenije. Za zakonito, strokovno in varno izvajanje pooblastil mestnih redarjev Mestne občine Ljubljana skrbijo predavatelji in inštruktorji Policijske akademije Generalne policijske uprave, ki v obsegu 410 ur usposabljajo kandidate za mestne in občinske redarje.
Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana se je razvilo, kolikor se je, glede na zakonsko določene okvirje, lahko. Pojavljajo se ambicije, da bi organizacija preoblikovala v mestno policijo. Obseg njihovih nalog in uspešnost sta na nekaterih področjih primerljiva s Policijo, a vendar se pojavlja vprašanje usposobljenosti za strokovno in varno izvajanje postopkov z občani.
Ključne besede: diplomske naloge, mestno redarstvo, varnost cestnega prometa, razvoj, pooblastila
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1357; Prenosov: 128
Celotno besedilo (2,38 MB) |
46. Koprsko pristanišče kot objekt kritične infrastrukture : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Obštetar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili kritično infrastrukturo s poudarkom na našem edinem pristanišču, kot enem izmed objektov kritične infrastrukture.
Pojem kritične infrastrukture velja za kompleksnega in zahtevnega. Označuje tisto infrastrukturo, ki je bila na podlagi vseh sektorskih in medsektorskih kriterijev določena za kritično infrastrukturo. Njena pomembnost je tako velika, da bi v primeru prekinitve njenega delovanja ali celo uničenja močno ogrozili tako življenja ljudi kot tudi delovanje same države nasploh. Predstavili bomo pravno podlago, ki obravnava dotično področje. Na nacionalni ravni je to Zakon o kritični infrastrukturi, na nivoju Evropske unije pa Uredba o evropski kritični infrastrukturi ter ostale podzakonske akte.
V nadaljevanju se bomo osredotočili na varovanje našega pristanišča, kot enega izmed objektov kritične infrastrukture, ki je mednarodno priznano in ki obenem predstavlja povezavo Srednje Evrope s preostalim delom sveta. Predstavili bomo pravno podlago, ki ureja varovanje, ukrepe in pooblastila varnostnikov s poudarkom na varovanju pristanišča, ki je specifično in se razlikuje od varovanja drugih objektov, in sicer trgovin, lokalov in drugih objektov. Ker je koprsko pristanišče objekt kritične infrastrukture, je vzpostavitev mehanizmov za samo zaščito ključnega pomena. Vključujoč zgolj pravno podlago, ki se nanaša na kritično infrastrukturo, na njeno varovanje in zaščito ne bi bilo dovolj za tako uspešno upravljanje koprskega pristanišča in varovanja le-tega. Zaradi navedenega so poleg zgoraj omenjene pravne podlage zasluženi še vsi interni akti, varnostno-tehnični sistem in ne nazadnje zaposleni v pristanišču z visoko pripadnostjo podjetju s Področjem pristaniške varnosti na čelu, ki se zavedajo pomembnosti in resnosti poklica, ki ga opravljajo v pristanišču.
Diplomsko delo smo zaključili s potrditvijo prve zastavljene hipoteze: »V stalne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture spadajo vsi ukrepi varnostnikov, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju«, in z zavrnitvijo druge, ki se glasi: »Država zagotavlja ustrezne podlage za učinkovito varovanje kritične infrastrukture«. Glede na to, da se temu področju šele v zadnjem času namenja več pozornosti imamo dobra izhodišča za nadaljnje urejanje varnosti kritične infrastrukture.
Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, koprsko pristanišče, zasebno varovanje, viri ogrožanja, ukrepi in pooblastila varnostnikov
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1216; Prenosov: 368
Celotno besedilo (376,61 KB) |
47. Stališča občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnže Kovač, 2020, diplomsko delo Opis: Policija potrebuje za opravljanje svojih nalog pooblastila, s katerimi lahko v zakonsko določenih pogojih posega v pravice posameznikov. To policistom omogoča nemoteno izpolnjevanje njihovih z zakonom določenih nalog, saj policisti v mnogih postopkih delujejo v nasprotju z željami osebe v postopku, če ta krši določene predpise. Ob izpolnjenih pogojih lahko policisti uporabijo tudi prisilna sredstva, ki predstavljajo zelo globok poseg v posameznikove svoboščine, saj ga prisilijo k s strani policista zapovedanemu ravnanju. Diplomsko delo se osredotoča na prisilno sredstvo, pri katerem je možnost nastanka poškodb zelo visoka oziroma so poškodbe pri uporabi tega prisilnega sredstva lahko celo usodne. Gre za prisilno sredstvo strelno orožje, ki velja za skrajno sredstvo in je na voljo policistom v najnevarnejših situacijah. Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza mnenja občanov Mestne občine Kranj do nošenja strelnega orožja v slovenski policiji, usposobljenosti policistov za uporabo strelnega orožja in primernosti orožja, ki ga policisti uporabljajo. Poleg tega je v diplomskem delu predstavljena organizacija policije in njeno delovanje, predstavljeni so strelno orožje slovenske policije in zakonski pogoji za njegovo uporabo ter statistični podatki o uporabi strelnega orožja v Sloveniji. Podatki o mnenju občanov so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil dostopen na svetovnem spletu prek družbenih omrežij. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 255 ljudi, ki so v celoti rešili anketo. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da občani Mestne občine Kranj menijo, da policisti pri opravljanju svojih nalog potrebujejo strelno orožje in da so pri tem primerno usposobljeni ter pripravljeni za uporabo strelnega orožja. Ne strinjajo pa se s trditvami, da policiji ni treba kupiti novega strelnega orožja.
Ključne besede: diplomske naloge, strelno orožje, opozorilni strel, policija, policijska pooblastila, mnenje občanov
Objavljeno v DKUM: 11.02.2020; Ogledov: 1163; Prenosov: 217
Celotno besedilo (2,24 MB) |
48. Prisilna sredstva proti množici - primerjalno pravna ureditev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTomaž Podobnik, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Prisilna sredstva proti množici- Primerjalno pravna ureditev« sem analiziral pravno ureditev prisilnih sredstev v Republiki Sloveniji ter osnovna načela, ki jih policisti morajo spoštovati pri uporabi prisilnih sredstev. V nadaljevanju sem opredelil vsa prisilna sredstva, ki jih slovenska policija sme uporabiti proti množici. Pri tem sem podrobneje opisal, kako ta prisilna sredstva ureja zakon, način uporabe določenega prisilnega sredstva in kako posamezno sredstvo deluje na osebe proti katerim se ga uporabi, ter kdo ima pravico in je pooblaščen, da odredi uporabo posamezna sredstva. V diplomskem delu sem podrobneje predstavil tudi posebno policijsko enoto, ki sodeluje pri vzdrževanju javnega reda na demonstracijah ter protestnih shodih. Pri tem sem opisal pravno podlago za ustanovitev enote ter sestavo enote. Pozornost sem usmeril tudi na usposabljanje te enote ter na njen poseben način kadrovanja. V diplomskem delu sem pozornost usmeril tudi na prav poseben fenomen psihologije množice. Delovanje množice ter način postopanja proti množici sta prav gotovo za policijo dve znanji, ki imata ključen pomen za uspešno nadzorovanje množice. V diplomskem delu sem predstavil nekaj definicij množic ter opredelil oblike množic, način delovanja množice ter njene lastnosti. Bistvo diplomskega dela je primerjava pravnih ureditev prisilnih sredstev proti množici s tujimi državami. Pravno ureditev prisilnih sredstev proti množici v Republiki Sloveniji sem primerjal še s tremi evropskimi državami – Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo ter Francosko Republiko. Pri tujih ureditvah sem iskal podobnosti s slovensko ureditvijo, še posebej pa sem pozornost posvečal razlikam na katere sem naletel med pregledom tujih zakonodaj. Na koncu diplome sledi še pregled policijske analize o aktivnostih policije na protestnih shodih leta 2012. V tem delu sem preučil uporabo prisilnih sredstev, poseben poudarek pa sem namenil prisilnim sredstvom proti množici. Pri tem me je predvsem zanimalo, kolikokrat je v omenjenem letu slovenska policija uporabila prisilna sredstva proti množici ter ali je bila njihova uporaba zakonita in strokovna.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1789; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,24 MB) |
49. Vpliv Uredbe 650/2012 o dedovanju na zapuščinske postopke z mednarodnim elementom ter primerjalnopravni vidik vloge notarjev v Sloveniji in na Hrvaškem v zapuščinskih postopkih : magistrsko deloDoroteja Čebular, 2019, magistrsko delo Opis: V prvem delu magistrske naloge se posvetim uredbi, ki je namenjena poenotenju in harmonizaciji dednega prava med državami članicami. Razpršenost premoženja se iz leta v leto povečuje. V vsakodnevnem prometu, še posebej v primerih dedovanja, takšne tendence povzročajo kar nekaj težav. Pri problematiki mednarodnega dedovanja smo se srečevali s težavo različnih nacionalnih ureditev in pomanjkanjem poenotenih kolizijskih pravil posameznih držav članic. Glavna vprašanja, na katera se je moralo odgovoriti, je pravo katere države naj se uporabi in kateri organ naj bo pristojen. S sprejetjem Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju se je kar nekaj področij dednega prava harmoniziralo. Na novo uveden instrument je evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo strankam postopka olajšal dokazovanje njihovega položaja in njihovih pravic. Države članice so ubrale različne poti pri določitvi organov, ki so pristojni za nekatera nova opravila v zapuščinskih postopkih in imajo dovoljenje za izdajo evropskih potrdil o dedovanju, saj je na primer Slovenija obdržala sodišče, kot tisti organ, ki je pristojen za izdajanje evropskega potrdila o dedovanju, medtem, ko so na Hrvaškem notarji tisti, ki delujejo kot pooblaščenci sodišča in posledično oni vodijo zapuščinske postopke in izdajajo evropska potrdila o dedovanju.
Drugi del magistrske naloge pa sem posvetila primerjavi pristojnosti v zapuščinskih postopkih med notarji v Sloveniji in na Hrvaškem. Že na prvi pogled je jasno, da je vloga slovenskega notarja v primerjavi s hrvaškim v zapuščinskem postopku občutno manjša. V Sloveniji je še vedno sodišče tisto, ki vodi ključna opravila, medtem ko lahko notar na Hrvaškem opravlja vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, če ni z zakonom drugače določeno. Prav tako so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov, kakor jih vidi stroka, tako s področja teorije kot tudi iz prakse.
Ključne besede: Uredba o dedovanju, dedovanje s čezmejnim elementom, pristojnost, priznavanje in izvrševanje odločb, sprejemljivost in izvrševanje javnih listin, evropsko potrdilo o dedovanju, zapuščinski postopki, pooblastila notarja
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 1748; Prenosov: 172
Celotno besedilo (661,11 KB) |
50. Primerjava pooblastil lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDragan Milutinović, 2019, diplomsko delo Opis: VV diplomski nalogi so najprej predstavljene in opredeljene naloge lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornika s poudarkom na pooblastilih, ki so jim dana in zaupana. Podrobneje smo pregledali, opisali, analizirali ter primerjali pooblastila, ki jih pri opravljanju svojih z zakonom opredeljenih nalog uporabljajo čuvajsko-nadzorniške službe pri nas. Prav tako nas zanima, kako so zakonsko urejena pooblastila lovskega čuvaja v nekaterih državah Evropske unije.
Vedno večje poseganje človeka v bogastvo narave in s tem povezane dejavnosti bi lahko ogrozili obstoj in preživetje nekaterih živalskih in rastlinskih organizmov. Nadzor nad spoštovanjem predpisov izvajajo različne inšpekcijske službe, policija, lovski in ribiški čuvaji ter naravovarstveni nadzorniki, ki jim je poleg pravic in dolžnosti zakonodajalec predpisal tudi določena pooblastila.
V diplomski nalogi želimo preučiti zakonodajo in pooblastila ter ugotoviti, ali imajo subjekti na področjih lovskega in ribiškega čuvaja ter naravovarstvenega nadzornika enaka ali podobna pooblastila. Ugotovili smo, da bi bilo treba zaradi nestrokovnega izrazoslovja in poenotenja pooblastil nadzorno-čuvajske službe v zakonodaji ustrezneje »konkretizirati« in spremeniti, jih po možnosti združiti v enotna pooblastila, zagotoviti praktično usposabljanje (ki ga izvaja policija), opraviti strokovno usposabljanje in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter uvesti enotne uniforme za čuvajsko-nadzorniško službo.
Na osnovi analiziranja obstoječega strokovnega gradiva in spoznanja smo vse tri hipoteze potrdili.
Ključne besede: diplomske naloge, zakonodaja, pooblastila, naloge, lovski čuvaji, ribiški čuvaji, naravovarstveni nadzorniki
Objavljeno v DKUM: 07.06.2019; Ogledov: 1220; Prenosov: 57 |
