Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu Izvajanje identifikacijskega postopka na javnih shodih se je preučevala zakonska podlaga javnih shodov, policijskih pooblastil, dela policije na javnih shodih ter zakonodajo tujih varnostnih organov, ki opredeljuje postopke, sorodne postopku ugotavljanja identitete in identifikacijskemu postopku. Na podlagi analize zakonskih temeljev pooblastil so v diplomskem delu obravnavana mnenja nadzornih organov o delu policije na javnih shodih pri izvajanju pooblastil ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da sta postopka ugotavljanja identitete in identifikacijski postopek ključna policijska postopka, tudi v tujih državah, s katerima policisti opravljajo večino temeljnih policijskih nalog. Zaradi tega pooblastili spremljata tudi težave v zvezi s spoštovanjem zakonskih določil pooblastil s strani policistov, ki postopke izvajata, kar je pokazala analiza poročil nadzornih organov, ki so ocenili delo policije na javnih shodih v letih 2020 in 2021. Na podlagi poročil in analize tuje zakonodaje so bili v diplomskem delu vzpostavljeni zaključki, da je potrebno v povezavi z izvajanjem pooblastil ugotavljanja identitete in identifikacijskega postopka potrebno izvesti več usposabljanj policistov za bolj zakonito delovanje policije kot tudi v smeri spoštovanja načela sorazmernosti s strani policistov, saj je iz poročil razvidno, da policija na javnih shodih postopke opravlja nesorazmerno. Pri tem je smiselno opozoriti na omejene možnosti delovanja policije v smislu preprečevanja nastanka kršitev javnega reda in miru na javnih zbiranjih kot tudi omejene možnosti za zagotavljanje varnosti udeležencev na shodih ter zmožnosti varovanja premoženja ljudi zaradi omejenih možnosti preverjanja udeležencev javnih shodov, ki se jih udeležujejo z namenom izvajanja kaznivih ravnanj na javnih shodih.
Ključne besede: javni shodi, identifikacijski postopki, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 341; Prenosov: 43
Celotno besedilo (685,20 KB)

Opis: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Ključne besede: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 534; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Policisti morajo pri upravljanju svojih nalog biti zbrani in premišljeni, saj imajo pravico, da lahko posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov. Pri svojem delu smejo delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki so določeni v raznih zakonih. V nekaterih primerih pa lahko pride do situacije, kjer policist ne reagira korektno in prekorači svoja pooblastila ali celo krši zakon. Prekoračitev policijskih pooblastil je še posebej problematično in kritizirano, če policist prekomerno uporabi silo. V diplomski nalogi smo raziskali ali je prišlo do razlik pri nesorazmerni uporabi prisilnih sredstev pred in med epidemijo COVID-19. V delu smo naprej na kratko opisali bolezen COVID-19, nato pa smo še našteli razne ukrepe in omejitve, ki so bili implementirani v Sloveniji ter opisali reakcije ljudi na novo življenje. Za tem smo pisali o policijskih pooblastilih v Sloveniji in se pri tem osredotočili na prisilna sredstva, ki smo jih nato tudi opisali. Ogledali smo si še pojem policijske brutalnosti ter našteli nekaj razlogov za nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev. V praktičnem delu smo analizirali poročila Sektorja za pritožbe zoper policijo, Varuha človekovih pravic ter Policije same. Podatke o številu pritožb zoper policijo in (ne)sorazmerno uporabljenih prisilnih sredstvih smo primerjali, saj smo želeli ugotoviti, ali je epidemija vplivala na število prekoračitev policijskih pooblastil pri uporabi prisilnih sredstev. Ugotovili smo, da je slovenska policija v času epidemije svoje naloge večinoma izvajala strokovno in zakonito. Kljub temu, se je povečalo število pritožb zoper Policijo, s tem pa tudi primeri, ki so se nanašali na nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 795; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Ustava Republike Slovenije in drugi zakonski pravni akti ščitijo pred nedovoljenimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pooblastila, zapisana v Zakonu o kazenskem postopku ter Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, omogočajo policiji izvajanje nalog tudi v najbolj zapletenih in spornih okoliščinah. Diplomsko delo obravnava vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter hišno preiskavo brez odredbe sodišča. V prvem delu zajema policijska pooblastila kot poseg v človekove temeljne pravice in svoboščine ter opredelitev ustavno zaščitene pravice do zasebnosti in iz nje izpeljane pravice do nedotakljivosti stanovanja. V drugem delu so natančneje razčlenjeni in analizirani pogoji za vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter hišno preiskavo brez odredbe sodišča. Pojasnjen je problem definiranja stanovanja in drugih prostorov ter s tem povezana problematika hišne preiskave s pristankom imetnika stanovanja. Obravnavana je tudi problematika vstopa v tuje stanovanje in druge prostore ter izvajanja hišne preiskave brez odredbe sodišča zaradi prekrška in privedbe osebe po odredbi pristojnega organa. Za lažjo predstavo in razumevanje so opredeljene razlike med vstopom in hišno preiskavo brez odredbe sodišča. V tretjem delu diplomskega dela sta analizirani sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za ugotavljanje morebitnih kršitev zakonov. Na koncu so podani tudi pravni problemi in dileme ter rešitve.
Ključne besede: diplomske naloge, policijska pooblastila, pravica do nedotakljivosti stanovanja, vstop v stanovanja, hišna preiskava, hišna preiskava brez odredbe sodišča
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 1539; Prenosov: 264
Celotno besedilo (942,06 KB)

Opis: Izraz »Stop & Search« se pretežno uporablja v Veliki Britaniji in sicer za pooblastila, ki policistom omogočajo ugotavljanje identitete in pregled osebe z namenom odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Gre za dokaj kontroverzna pooblastila, ki se velikokrat povezujejo s policijskim rasizmom in policijskim nasiljem. S to diplomsko nalogo smo se odločili preveriti, kakšen je odnos policistov in policistk v Sloveniji do uporabe pooblastil, ki jih lahko uvrstimo v skupino tako imenovanih »Stop & Search« pooblastil. Ta so v slovenski zakonodaji urejena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, in sicer gre za pooblastilo ugotavljanja identitete, varnostnega pregleda in pregleda osebe. Ugotovili smo, da je pravna ureditev teh treh pooblastil relativno primerna, so pa zagotovo številne pomanjkljivosti, ki dopuščajo morebitno zlorabo oz. prekomerno uporabo teh pooblastil, še posebej pri pooblastilu za ugotavljanje identitete. Prav tako smo ugotovili, da se policisti in policistke zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima njihov odnos pri obravnavi oseb v policijskih postopkih. S strani določenih intervjuvanih policistov in policist je bilo sicer izpostavljeno, da pooblastila ki jih imamo v Sloveniji, ne moremo povsem primerjati s pooblastili »Stop & Search« kot jih poznajo v Veliki Britaniji. S tem se delno tudi sami strinjamo in nas pravzaprav veseli, da tovrstnih pooblastil kot jih poznajo v Veliki Britaniji, v Sloveniji nimamo, smo pa kljub temu, pri določenih intervjuvancih zaznali željo oz. naklonjenost po razširitvi obstoječih pooblastil na način, da bi se le ta vsaj delno približala »Stop & Search« pooblastilom kot jih poznajo v tujini. Menimo, da bi to močno škodovalo odnosom med skupnostjo in med policijo, prav tako pa na podlagi izkušenj iz tujine predvidevamo, da pri tem ne bi prišlo do zmanjšanja kaznivih dejano in prekrškov, kar pomeni, da bi razširitev omenjenih pooblastil prinesla zgolj negativne posledice.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, stališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 103
Celotno besedilo (520,23 KB)