| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje Policije in Slovenske vojske pri obvladovanju množičnih ilegalnih migracij
Alen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Sodelovanje Policije in Slovenske vojske na področju nadzorovanja ilegalnih migracij in nadzorovanja južne državne meje poteka od leta 2015 naprej. V letu 2015 med begunskim valom je bilo to sodelovanje omejeno predvsem na področja zbirnih centrov, kjer so pripadniki Slovenske vojske s svojo navzočnostjo poskušali vplivati na red in mir v takih centrih. V kasnejših letih pa se je to sodelovanje preselilo na območje južne državne meje, kjer pripadniki Slovenske vojske sodelujejo s Policijo v mešanih patruljah ali na samostojnih opazovalnicah. Skozi leta sodelovanja so se pojavili nekateri izzivi s strani Policije kakor tudi Slovenske vojske. Enega izmed največjih izzivov predstavlja to, da so pripadniki Slovenske vojske v taki obliki sodelovanja zelo zakonsko omejeni in imajo zelo omejena pooblastila oz. jih sploh nimajo. To v praksi velikokrat predstavlja težavo, saj so posledično manj učinkoviti pri svojem delu. Skozi analizo sodelovanja pri nas in primerjavo sodelovanja vojske in policije v nekaterih drugih državah smo ponudili rešitev, ki bi lahko to težavo odpravila. Predlagali smo, da bi bilo ob ustrezni zakonski ureditvi bolj smiselno in učinkovito za tovrstne načine sodelovanja med Policijo in Slovensko vojsko uporabljati enote vojaške policije.
Ključne besede: diplomske naloge, množične ilegalne migracije, Policija, Slovenska vojska, pooblastila, migranti
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Delo redarjev in ozaveščenost prebivalcev Bohinja s storitvami občinskega redarstva
Anja Lužnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na nacionalno-varnostni subjekt, ki v tem primeru predstavlja poklic redarstva. Vsako redarstvo posebej pa je označeno kot občinsko, medobčinsko ali mestno redarstvo, glede na velikost in lastnosti, ki jih ima. Osredotočili se bomo na medobčinsko redarstvo Bled, Bohinj in Železniki, oziroma natančneje, delovanje le-tega na območju Bohinja in ozaveščenost tamkajšnjih prebivalcev o pooblastilih, ki jih ti posedujejo na splošno in v okoliščinah, ki so bile, in so v določeni meri, aktualne še danes. S tem se želimo navezati na različne okoliščine, kot je stanje zaradi covid-19 in posledic, ki jih omenjeni virus prinaša. Glede na okoliščine, so raziskave razdeljene na obdobja z namenom, da ugotovimo, kaj je glavni problem na tem območju, kateri so tisti prekrški, ki so najbolj pogosti izven sezone, v sezoni ter po razglašeni epidemiji. Porast turizma v zadnjih nekaj letih je doprinesel k tem, da so bila parkirišča polno zasedena, na cestah pa so bile gneče in kolone že nekaj kilometrov pred Bohinjskim jezerom , ki je glavna atrakcija tega turističnega kraja. Zaradi hitrega razvoja in napredovanja turizma, se mora poklic redarstva hitro prilagajati in temu primerno se mora spreminjati spekter nalog ter pooblastil, postopki oziroma vse, kar je potrebno za učinkovito opravljanje dela. Hitri razvoj in spremembe, na vseh področjih, pa niso edini faktor, zaradi katerega so potrebne spremembe oziroma prilagoditve na področju pooblastil in nalog redarstva. V zadnjem času je veliko spremembo v vsakodnevnem življenju vsakega posameznika vplivala epidemija, ki je bila razglašena, zaradi hitre širitve covida-19. Trgovci, policisti, zdravniki in medicinsko osebje, redarji in še veliko drugih, je bilo posledično zelo izpostavljenih, vendar se zaradi svoje poklicne dolžnosti niso mogli umakniti, ampak so se morali prilagoditi. Določeni postopki so se dodali ali spremenili in uvedena je bila določena dodatna oprema. Poleg njih pa so se na takšne razmere morali navaditi in se jim prilagoditi tudi prebivalci Občine Bohinj. Eden od ciljev diplomskega dela je bil tudi ugotoviti, v kolikšni meri jim je to uspelo in koliko težav so imeli tako oni, kot tudi redarji pri opravljanjem svojega dela. Rezultati kažejo na dobro korelacijo med njimi in uspešno zagotavljanje varnosti in reda z ene strani ter upoštevanje in spoštovanje navodil z druge.
Ključne besede: diplomske naloge, občinsko redarstvo, prebivalci Občine Bohinj, pooblastila, ozaveščenost
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Omejitve pooblastil prokurista (primerjalno)
Katarina Pavlišin, 2020, magistrsko delo

Opis: Prokurist je pooblaščenec, vendar ne klasični pooblaščenec družbe. Naloga obravnava posebnosti njegovega položaja v razmerju do zakonitih zastopnikov in drugih pooblaščencev ter opredeli njegov položaj med zastopniki. Na podlagi teh ugotovitev nadalje obravnava omejitve prokuristovih pooblastil, ki izhajajo direktno iz zakona ter tudi iz sodne prakse. Ker je prokurist pogost institut v kontinentalnem pravu, primerjamo njegov položaj v različnih sistemih – tokrat v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Omenjene države, razen Srbije, imajo podobno ureditev z manjšimi, a značilnimi razlikami. Na eni strani so sistemi, v katerih se prokurist po obsegu pooblastil enači z zakonitimi zastopniki družbe, in sicer ima vsa pooblastila, razen za odtujitev in obremenitev nepremičnin. Zaradi nejasnosti zakonskega besedila v teoriji in praksi se pojavljajo različne dileme v zvezi obsega prokuristovih pooblastil, predvsem v zvezi prenosa pooblastil ter procesnih upravičenj. Zakon Srbije sicer jasno opredeli položaj prokurista, ga pa bolj približuje generalnemu pooblaščencu kot zakonitemu zastopniku. Za vse omenjene sisteme je možnost podelitve prokure za podružnico. Zato je predstavljen pojem podružnice ter vpliv takšne prokure na obseg prokuristovih pooblastil. Posebno vprašanje je obseg prokuristovih pooblastil glede procesnih upravičenj. To je bila dolgo sporna tema v slovenski praksi, ki je sicer deloma razrešena s spremembo zakona iz leta 2015, vendar vprašanja prenosa pooblastila na odvetnika ter omejitve iz procesnih zakonov še ostajajo sporna. Naloga tudi obravnava posebno obliko skupnega zastopanja – skupno zastopanje prokurista in zakonitih zastopnikov družbe ‒ ter išče odgovore na vprašanja, kdaj je takšno skupno zastopanje smiselno in dovoljeno.
Ključne besede: prokura, prokurist, pooblastilo, zastopniki gospodarskih družb, zastopanje, procesna pooblastila, podružnica
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (537,21 KB)

4.
Električni paralizator kot prisilno sredstvo
Klemen Ogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva. Zaradi aktualnih razprav o uvedbi uporabe električnega paralizatorja v slovensko policijo smo pozornost namenili delovanju električnega paralizatorja in učinkom njegove uporabe na človeško telo. S tem želimo stroki predstaviti vse vidike uporabe električnega paralizatorja. Prav tako smo uporabili izsledke različnih raziskav, ki so bile izvedene z namenom ugotoviti, ali je električni paralizator varno prisilno sredstvo. Tehnični vidiki delovanja električnega paralizatorja so pokazali, da je tovrstno prisilno sredstvo varno za uporabo, saj je proizvajalec vgradil varnostne komponente. Kljub temu je treba biti pri uporabi previden, saj je v preteklosti prihajalo do smrti storilca. Rezultati raziskav so pokazali, da ni zanesljivih medicinskih dokazov, ki bi potrjevali smrtonosnost uporabe električnega paralizatorja. Prav tako so v primerih iz prakse, ki jih omenjamo v magistrskem delu, obdukcije preminulih pokazale, da za smrt ni bila kriva uporaba električnega paralizatorja, ampak so na to vplivali drugi dejavniki. Raziskave so prav tako pokazale, da je uporaba varna tudi zoper ljudi, ki imajo srčni spodbujevalnik ali pa trpijo za kroničnimi boleznimi. Ugotovili smo tudi, da napadi na policiste v Sloveniji v zadnjih letih upadajo in da policisti strelno orožje uporabijo enkrat ali dvakrat letno. To pomeni, da za slovensko policijo uvedba električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva ni smiselna, saj zakonodaja za njegovo uporabo zahteva popolnoma enake pogoje kot za uporabo strelnega orožja. V danem primeru bi bilo zato treba napisati bolj smiselne pogoje uporabe ali pa pri obstoječih zakonskih pogojih v patruljah določiti enega policista, ki bo namesto strelnega orožja nosil paralizator, medtem ko bo drugi tako kot sedaj nosil strelno orožje, saj električni paralizator zaradi narave svojega delovanja ne more zamenjati strelnega orožja.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, prisilna sredstva, električni paralizator, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Zaznave policistov ob uvedbi nosljivih kamer v policijske postopke
Maja Kuralt, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvedba novih tehnologij, natančneje nosljivih kamer v policiji, je zelo aktualna tematika, saj je pričakovati, da je njena uvedba le vprašanje časa. Razvoj tehnologije, ki omogoča natančnejše beleženje dogodkov ob sočasnem zmanjšanju administrativnih ovir, lahko na eni strani razbremeni delo policistov, vendar ga z drugega zornega kota lahko tudi oteži. V tuji praksi, kjer nosljive kamere že uporabljajo, zasledimo številne pozitivne izkušnje, tako na strani policije kot na strani skupnosti. V nalogi smo najprej predstavili ugotovitve raziskav iz tujih držav, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Dejstvo je, da imajo policisti v Sloveniji že na razpolago nekaj nosljivih kamer, ki jih lahko uporabljajo prostovoljno. V magistrski nalogi smo želeli dobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos policistov do uporabe nosljivih kamer ter na podlagi raziskave na vzorcu policistov analizirati, kako policisti zaznavajo uvedbo nosljivih kamer v njihovo vsakdanje delo. Želeli smo izvedeti, ali imajo tudi nekateri organizacijski dejavniki, kot so organizacijska pravičnost, opora delodajalca in zaupanje v nadrejene vpliv za zaznavo policistov do uvedbe novih tehnologij. V nalogi so predstavljene tudi raziskave izvedene v tujini, kjer so nosljive kamere že v uporabi. Na podlagi raziskave med policisti v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da imajo policisti nevtralen odnos do uvedbe nosljivih kamer v policiji oziroma se z uvedbo le deloma strinjajo. Na policistov odnos imajo vpliv tudi organizacijski dejavniki kot so zaupanje v nadrejene, organizacijska pravičnost in odpora, kar nam potrjujejo rezultati raziskave. Interpretacija dobljenih rezultatov na podlagi izvedene raziskave na koncu naloge odpira diskusijo o pozitivnih učinkih, ki jo lahko uvedba nosljivih kamer doprinese.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, policijska pooblastila, nosljive kamere, pritožbe, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
De lege lata analiza sankcioniranja prekrškov v mestnih občinah v Sloveniji v letih od 2015 do 2017
Bojan Tičar, Sara Kandolf, Miha Dvojmoč, 2020, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Z namenom prikaza dejanskega stanja obravnavanja in sankcioniranja prekrškov na lokalni ravni so avtorji analizirali letna poročila o delu mestnega oziroma medobčinskega redarstva v mestnih občinah v Sloveniji. Pri tem so se avtorji predvsem v teoretičnem delu članka osredotočili na dve glavni področji predpisovanja prekrškovnih sankcij, ki sta varnost cestnega prometa ter varstvo javnega reda in miru. Metode: Avtorji so v prispevku uporabili metode kvalitativne analize poročil, ki so značilne za analizo v pravnih znanostih, in sicer tako gramatikalne razlage veljavne ureditve (de lege lata analiza) kakor tudi teleološke razlage obsega pooblastil prekrškovnih organov v občinah (ratio legis analiza). Pridobljene podatke so vsebinsko in statistično analizirali. Ugotovitve: Število prekrškov, ki jih je ugotovila večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni upada. Ne glede na padec števila ugotovljenih prekrškov pa število plačilnih nalogov, ki jih je izdala večina mestnih oziroma medobčinskih redarstev v mestnih občinah v Sloveniji, na letni ravni ostaja dokaj veliko oziroma se v nekaterih primerih na letni ravni celo povečuje. Omejitve/uporabnost raziskave Če bi se uporabljal enoten format letnih poročil o delu mestnih oziroma medobčinskih redarstev za vse občine, bi bilo v prihodnje dobro opraviti podrobnejšo raziskavo o njihovem delu in podatke primerjati z delom policije kot glavnim prekrškovnim organom v državi. Praktična uporabnost: Članek temelji na zavedanju o pomenu redarstva kot prekrškovnega organa in širši javnosti v strnjeni obliki prikazuje področje njihovega dela. Izvirnost/pomembnost prispevka: Iz članka je razviden pregled dela medobčinskih oziroma mestnih redarstev mestnih občin v Sloveniji v obdobju treh let. Članek je namenjen širši strokovni javnosti, saj prikazuje redarstvo kot pomemben prekrškovni organ, ki v državi na podlagi pooblastil skrbi za zagotavljanje varnosti predvsem na področju cestnega prometa in zagotavljanja miru.
Ključne besede: mestno redarstvo, prekrški, sankcioniranje prekrškov, mestne občine, pooblastila
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 13
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Procesne napake policistov v predkazenskem postopku in ekskluzija dokazov
Eva Marčič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen kazenski postopek v Sloveniji z osredotočenostjo na pooblastila policistov v predkazenskem postopku ter ekskluzijo dokazov kot posledico njihovega kršenja. Institut izločitve dokazov preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so bili zbrani na nezakonit način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Institut je uveljavljen tudi v slovenskem pravnem sistemu, ki temelji na mešanem tipu kazenskega postopka. Slednji združuje cilja akuzatornega in inkvizitornega postopka, ki si med seboj nasprotujeta. Ekskluzija, ki je tipičen akuzatorni institut, tako nasprotuje načelu iskanja materialne resnice, značilne za inkvizitorni postopek, njuna nezdružljivost pa omogoča, da so zaradi napak policistov oproščene osebe, ki so verjetni storilci kaznivega dejanja. Slednje lahko pripišemo tudi pojmovanju ekskluzije, vzpostavljenemu v Sloveniji. Naš sistem namreč vztraja pri absolutizaciji ekskluzije, ki za razliko od utilitaristične ureditve ne dopušča tehtanja med smiselnostjo izločitve dokazov in pomembnostjo dokaza za kazenski postopek. To pomeni, da so dokazi, pridobljeni s kršenjem pravnih pravil, v vsakem primeru predmet izločitve. Prav zaradi tega je delo policistov izjemno pomembno, saj s preiskovalnimi dejanji močno posegajo v zasebnost posameznika in je pravilno izvajanje slednjih ključnega pomena za uspešnost kazenskega postopka.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, predkazenski postopek, pooblastila policije, ekskluzija dokazov
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Uporaba prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013-2018
Jaka Cekič, 2020, diplomsko delo

Opis: Policija je organ izvršilne oblasti, ki v družbi opravlja tako preventivne kot represivne naloge. Za učinkovito opravljanje zakonitih policijskih nalog se policija srečuje tudi z uporabo različnih prisilnih sredstev, da lahko tako zagotavlja spoštovanje reda, zakonodaje in predpisov. Namen uporabe prisilnega sredstva je, da se osebo, ki napada, ogroža druge, se upira ali ne izpolni zakonitega ukaza policista, podredi zahtevam policista, pri čemer pa je najpomembnejše upoštevanje temeljih načel, predvsem načel zakonitosti, strokovnosti in sorazmernosti, poleg teh pa je policist dolžan upoštevati tudi posebna izvedbena dopolnilna načela. V drugem poglavju je obravnavana tema o uporabi prisilnih sredstev, ki so del splošnih policijskih pooblastil. Opisana so temeljna in dopolnilna načela za uporabo le-teh, ter zakonodaja, ki ureja uporabo prisilnih sredstev, saj uporaba kateregakoli prisilnega sredstva pomeni poseg v temeljne človekove pravice. V tretjem delu so opisana različna prisilna sredstva, ki se lahko smatrajo tudi za sekundarna policijska pooblastila in katera imajo na voljo policisti za učinkovito ter uspešno opravljanje svojega dela proti posamezniku in proti množici ter uporaba strelnega orožja in opozorilnega strela, ki pa se ne šteje kot prisilno sredstvo. V zadnjem, empiričnem, delu je predstavljena analiza in primerjava statističnih podatkov uporabe prisilnih sredstev na območju PU Kranj v obdobju 2013–2018 in po posameznih enotah ter analiza in primerjava posledic same uporabe prisilnih sredstev tako pri policistih kot pri kršiteljih s slovenskim povprečjem. Glede na splošno mnenje, da je uporaba prisilnega sredstva uporabljena prevečkrat, je tudi prikazano, kolikokrat so bila v tem obdobju uporabljena prisilna sredstva in opozorilni strel po posameznih enotah PU Kranj.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, prisilna sredstva, policijska pooblastila, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Pregled uporabe električnega paralizatorja kot prisilno sredstvo policije v državah Evropske unije
Kiara Ropoša, 2020, diplomsko delo

Opis: Ureditev uporabe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva policije, se med državami članicami Evropske unije razlikuje. Evropske države si prizadevajo uporabo manj smrtonosnih prisilnih sredstev z namenom zmanjšanja uporabe strelnega orožja, kot najhujšega prisilnega sredstva. Električni paralizator represivnim organom omogoča snemanje policijskih postopkov, zmanjšanje oziroma preprečevanje zlorab ter možnost upoštevanja operativnih načel pri njegovi uporabi. Omeniti velja, da sleherna, zlasti pa neuspešna uporaba vseh prisilnih sredstev lahko vodi do poškodb, ki so lahko za osebo tudi usodne. Za zmanjšanje nastanka poškodb je zato potreben strokovno usposobljen kader, ki je zmožen pravilno ravnati v nastali situaciji ter delovati v skladu s pooblastili in navodili stroke. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vsebuje pregled, primerjavo in analizo domače ter tuje zakonodaje in pregled usposabljanja za uporabo električnega paralizatorja v primerjavi z drugimi policijami Evropske unije. Tuja zakonodaja se nanaša na države Evropske unije in Združene države Amerike. V nadaljnjem raziskovanju bi se lahko naredila primerjava ureditve pogojev med zveznimi državami Združenih držav Amerike, saj so le-ti med sabo različno regulirani. Za primerjavo pogojev bi potrebovali več časa, saj ima vsaka država svojo zakonodajo, v kateri so regulirana sredstva, ki jih uporablja policija. V zaključnem delu so tako vključeni zakonski pogoji v državah Evropske unije za uporabo paralizatorja kot prisilnega sredstva policije in primerjava ureditve pogojev za uporabo električnega paralizatorja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo. V prihodnje bi bila potrebna uvedba priročnika in učbenika za študente ter študentke na Policijski akademiji, ki bi omogočala osnovno poznavanje električnega paralizatorja in tehnična navodila za uporabo paralizatorja.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, pooblastila policije, električni paralizator, države Evropske unije, poškodbe
Objavljeno: 21.08.2020; Ogledov: 343; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (649,88 KB)

10.
Pooblastila občinskega redarja
Špela Šajnovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Varnost v državi je eden izmed ključnih pokazateljev zadovoljstva v določeni državi. V Republiki Sloveniji za varnost ne skrbi le policija, temveč tudi določeni drugi akterji, ki sodelujejo med sabo. Za varnost na področju lokalnih skupnosti je zadolžena tudi občina, ki lahko med drugim ustanovi tudi občinsko ali mestno redarstvo. Ta organ je zadolžen predvsem za varovanje občinskih cest in za vzdrževanje javnega reda in miru. Skozi zgodovino se je delo in poimenovanje občinskih redarjev spreminjalo. Od komunalnih redarjev, kot so jih imenovali na začetku samostojne Slovenije, pa do občinskih in mestnih redarjev, kot jih poznamo danes, se je spremenilo kar nekaj zakonov in zakonsko določenih aktov. S sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu so občinski redarji dobili krovni zakon, po katerem se ravnajo in v katerem so zapisane njihove naloge za opravljanje dela. V tem zakonu so zapisani tudi pogoji za uporabo pooblastil, ki jih redar pri svojem delu lahko uporabi. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu je prišlo do boljšega definiranja uporabe določenih pooblastil, ki jih redar lahko uporabi pri svojem delu. Spremembe se nanašajo predvsem na uporabo telesne sile, uporabo sredstev za vklepanje in vezanje ter uporabo plinskega razpršila – prisilnih sredstev. Z večanjem možnosti uporabe prisilnih sredstev pa potrebujejo občinski redarji tudi več usposabljanja, da bodo neko pooblastilo uporabili na predviden način.
Ključne besede: diplomske naloge, občinski redar, Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu, pooblastila občinskega redarja, prisilna sredstva
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 423; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (928,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici