| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru
Aleš Budja, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni svetovalci se že dolgo več ne ukvarjajo zgolj s preventivnim svetovanjem, temveč vedno bolj prevzemajo tudi vlogo pooblaščencev v davčnih inšpekcijskih nadzorih, kjer kot strokovnjaki z davčnega področja sodelujejo z inšpektorji pri davčnih inšpekcijskih nadzorih, ki jih le ti opravljajo pri strankah davčnih svetovalcev. V tej diplomski nalogi prikazujemo zaokroženo celoto problematike davčnega inšpekcijskega nadzora in sodelovanja davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Davčni inšpekcijski nadzor je zgolj ena od podvrst davčnega nadzora, vsekakor pa najpomembnejša in najpogostejša. Osebe, nad katerimi se vrši davčni inšpekcijski nadzor, lahko vsa dejanja opravljajo same. Dejstvo pa je, da te osebe večinoma nimajo dovolj znanja, da bi lahko samostojno kvalitetno sodelovale z davčnimi inšpektorji. S tem namenom se stranke veliko krat odločijo, da ob nastopu davčnega inšpekcijskega nadzora poiščejo pomoč davčnih svetovalcev. Davčni inšpekcijski nadzor se formalno prične z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po vročitvi sklepa se navadno opravi uvodni pogovor, v katerem davčni inšpektor predstavi predvsem, kateri davki in katero davčno obdobje bodo predmet davčnega inšpekcijskega nadzora. Sledi ugotovitveni postopek, v katerem davčni inšpektor ob sodelovanju zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca, davčnega svetovalca, zbira potrebno dokumentacijo, na podlagi katere kasneje sestavi zapisnik, na katerega lahko poda zavezanec za davek pripombe. Sledi izdaja odločbe, ki je navadno odmerna in zoper katero lahko poda zavezanec za davek pritožbo na drugostopenjski organ. V vseh omenjenih fazah postopka in pri posameznih pravnih sredstvih opisujemo pomen davčnega svetovalca kot pooblaščenca v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki lahko s svojim znanjem znatno pripomore zavezancu za davek k rešitvi davčnega problema.
Ključne besede: Davčni nadzor, inšpekcijski nadzor, davčni svetovalec, davčno svetovanje, davčni postopek, davčni pooblaščenec.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2464; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (867,75 KB)

2.
PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI
Nina Šumatić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati. Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini. Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem. ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so: 1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini. 2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta. 3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče. Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku.
Ključne besede: Ključne besede: Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 5415; Prenosov: 692 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (702,29 KB)

3.
POJASNILNA DOLŽNOST, ODLOČANJE O ZDRAVLJENJU IN VNAPREJ IZRAŽENA VOLJA V PROCESU ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTA
Kaja Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtonomija pacienta pri odločanju o zdravljenju, tako v času popolne sposobnosti odločanja o sebi, kot tudi za primere, ko tega ne bo zmožen. Pacient naj ne bi imel samo pasivne vloge pri zdravljenju, temveč tudi aktivno. Dana mu je pravica do privolitve ali zavrnitve določenega medicinskega posega, kot tudi preklic privolitve ali zavrnitve. Glavno vodilo vsakršne zdravstvene oskrbe je pacientova volja. V tej fazi odigra pomembno vlogo pojasnilna dolžnost, ki je temelj pacientove avtonomije in mora biti razumljiva in tako obsežna, da bo pacient razumel, kaj lahko pričakuje od posega. V kolikor zdravnik ne opravi pojasnilne dolžnosti, ali jo opravi pomanjkljivo, lahko pride do odškodninske ali celo kazenske odgovornosti. Izjemoma lahko zdravnik pojasnilo opusti, kadar bi bolnikov vpogled v medicinsko dokumentacijo škodljivo vplival na njegovo zdravstveno stanje. Kadar pacient ni v stanju, ko bi lahko dal svoj pristanek v določeno zdravstveno oskrbo, poseg pa je nujen zaradi neposredne nevarnosti za življenje, govorimo o nujni medicinski pomoči. Le takrat je zdravnik upravičen napraviti poseg brez bolnikove privolitve. Vsak polnoletni pacient, ki je sposoben odločati o sebi, ima možnost izraziti voljo o tem, kakšna naj bo njegova zdravstevna oskrba v primeru, da ne bo več sposoben odločanja o sebi. Tako ima pravico do postavitve svojega zdravstvenega pooblaščenca, pravico do izključitve oz. omejitve oseb, ki so upravičene do odločanja o njegovi zdravstveni oskrbi ter pravico do vnaprej izražene volje glede njegove bodoče zdravstvene oskrbe. Zdravnik mora v določenem primeru upoštevati pacientovo vnaprejšnjo voljo, lahko pa mu je le kot smernica pri zdravljenju. Za konec je primerjalno predstavljena tudi angleška in nemška pravna ureditev instituta vnaprej izražene volje.
Ključne besede: Avtonomija pacienta, pojasnilna dolžnost, terapevtski privilegij, privolitev v zdravstveno oskrbo, zavrnitev zdravstvene oskrbe, nujna medicinska pomoč, pacientov pooblaščenec, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 4214; Prenosov: 894
.pdf Celotno besedilo (489,43 KB)

4.
PRISTOJNOSTI INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA S PODROČJA VARSTVA OSEBNIH PODATKOV
Tjaša Šuligoj, 2012, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je v Sloveniji ena izmed ustavno zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin. Področje je zaradi razvoja informacijske tehnologije široko in v nenehnem spreminjanju. Temeljni zakon s tega področja je Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o informacijskem pooblaščencu /ZInfP/ (Uradni list RS, št. 113/2005), ki je ustanovil nov samostojen in neodvisen organ Informacijski pooblaščenec, ki ima pooblastila za izvajanje določb s področja varstva osebnih podatkov. Organ je neodvisen, kar pomeni, da zoper njegove odločitve niso možne pritožbe v okviru rednih pravnih sredstev, ampak upravni spor. Upravni spor je sodobna kontrola dokončnih upravnih aktov, izdanih v upravnem postopku. Informacijski pooblaščenec je, tako kot drugi organi, zaradi vstopa Slovenije v EU dolžan spoštovati direktive in sodelovati pri različnih nadzornih in posvetovalnih komisijah v EU. Njegove pristojnosti so vse prej kot skromne, skrbno pripravljeno letno poročilo pa je še en dokaz o odličnem delu tega državnega organa. Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca zasledimo v različnih zakonih (npr.: Zakon o elektronskih komunikacijah /ZEKom/ (Uradni list RS,št. 43/2004), Zakon o pacientovih pravicah /ZaPacP/ (Uradni list RS, št. 15/2008), Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk/ (Uradni list RS, št. 75/1997), Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije /ZPLD-1/ (Uradni list RS, št. 65/2000) ), največ pa jih najdemo v Zakonu o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Glavni del diplomske naloge je namenjen proučitvi pristojnosti po ZVOP-1. Šele s podrobnejšo analizo zakonskih določb ZVOP-1 lahko namreč ugotovimo, kakšne so pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Pomembna razlika glede varstva osebnih podatkov je vzpostavljena med javnim in zasebnim sektorjem; varstvo na podlagi ZVOP-1 se nudi zgolj podatkom, pri katerih gre za obdelavo osebnih podatkov. Inšpekcijski postopek je treba ločiti od prekrškovnega, vendar ju združuje dejstvo, da v obeh primerih Informacijski pooblaščenec preverja upoštevanje določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V okviru inšpekcijskega nadzora izda upravno odločbo (sodno varstvo – tožba na upravno sodišče), v okviru prekrškovnega postopka pa izda odločbo o prekršku (opomin, globa, sodno varstvo na okrajnem sodišču). Na drugi stopnji zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca odločata različna organa, torej nastane problem, če prideta do različnih zaključkov. Informacijski pooblaščenec sodeluje na vseh področjih, kjer se nahajajo osebni podatki. Ima pristojnosti sodelovati pri nastajanju pravnih pravil, vlaganju zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavnem sodišču RS, podajanju neobveznih mnenj, odloča o pritožbah posameznikov, je inšpekcijski in prekrškovni organ. Informacijski pooblaščenec si prizadeva, da bi pomembnost in krhkost osebnih podatkov približal širši javnost, vse več vloženih zahtev na urad pa prav gotovo dokazuje, da dela v pravi smeri. Poudariti je treba tudi, da je zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca sproženih razmeroma malo upravnih sporov na Upravnem sodišču RS, kar kaže na transparentnost in odprtost delovanja urada ter na sprejemanje odločb Informacijskega pooblaščenca s strani drugih.
Ključne besede: : Informacijski pooblaščenec, pristojnost, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, prekrški, inšpekcijski nadzor, registri zbirk osebnih podatkov, iznos podatkov, letno poročilo, neobvezna mnenja.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3173; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (214,64 KB)

5.
Pravice pacientov v klinični praksi
Tadeja Hajdinjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Povpraševanje in zanimanje za pacientove pravice čedalje bolj narašča in prav je tako, saj ni človeka, ki se ne bi kdaj znašel v vlogi pacienta in nepoznavanje pravic lahko močno vpliva na zdravstveno obravnavo in posredno tudi na zdravstveno stanje pacienta. Z letom 2008 je v veljavo stopil Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), katerega glavni namen je zagotoviti enakopravno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. V diplomskem delu je podrobno opredeljen pojem pravice pacientov in prikazano kako se le-ta obnese v kliničnem okolju s strani pacientov in zdravstvenih delavcev. Prav tako smo opredelili komunikacijo v odnosu pacient – zdravstveno osebje, saj pravilna in natančna komunikacija predstavljata bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe in pomoči. Namen diplomskega dela je prikazati seznanjenost pacientov in zdravstvenih delavcev s pravicami pacientov ter upoštevanje pacientovih pravic v klinični praksi. Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil delno zaprt vprašalnik. Raziskava, ki je potekala v eni od zdravstvenih institucij v Sloveniji je zajemala 100 pacientov in 100 zaposlenih, ki so starejši od 18 let. Razprava in sklep. Rezultati raziskave kažejo, da polovica pacientov in zdravstvenih delavcev ne pozna pravic pacientov. Pravice so na mnogih področjih kršene, ne da bi se sploh zavedali tega. Pacienta moramo obravnavati humano, celostno in profesionalno, ne glede na čas in prostor. Za profesionalen odnos je pomembna tudi dobra komunikacija, ki zmanjša nelagodje pacienta med bolnišnično obravnavo, s tem pa se zmanjša tudi nezadovoljstvo pacientov.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, pravice, pacient, kršitev, zdravstvena oskrba, medicinska sestra, zdravstveni pooblaščenec, Varuh pacientovih pravic.
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1996; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

6.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 688; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
Varstvo osebnih podatkov študentov na primeru visokošolskega zavoda
Cecilija Loparič Hercog, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo varstvo osebnih podatkov študentov. Za uspešno spoznavanje s problematiko varstva osebnih podatkov smo se najprej osredotočili na razpoložljivo teorijo s tega področja, na vprašanja, kaj sploh varstvo osebnih podatkov je in zakaj je tako zelo pomembno. Iskali smo odgovor na vprašanje kaj je osebni podatek. Nadalje smo se sprehodili skozi pravno ureditev osebnih podatkov v Evropi in doma. Spoznali smo, kako varstvo osebnih podatkov ureja zakonodaja in kako interni pravilniki Univerze v Mariboru in njenih članic ter s primerjavo obeh ugotovili, da je področje varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru in njenih članicah urejeno skladno z zakonodajo. Na področju varstva osebnih podatkov ima številne pristojnosti Informacijski pooblaščenec, državni organ, ki je tako inšpekcijski kot prekrškovni organ, deluje pa tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja. Preverili smo, ali je Informacijski pooblaščenec obravnaval kršitve varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru oz. njenih članicah in ugotovili, da je Informacijski pooblaščenec prejel skupaj 13 prijav zoper Univerzo v Mariboru oz. njene članice, pri obravnavi le-teh pa ni ugotovil hujših kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov - 1(2007). Z anketo, ki smo jo izvedli med študenti 1. in 3. letnikov na eni izmed članic Univerze v Mariboru smo poiskali odgovore na vprašanja, v kolikšni meri študenti poznajo področje varstva osebnih podatkov in ali zaupajo visokošolskemu zavodu kot upravljavcu zbirk njihovih osebnih podatkov. Rezultati ankete so pokazali, da študenti ne glede na to, da zakonodajo in pravilnike Univerze v Mariboru in njenih članicah s področja varstva osebnih podatkov slabo poznajo ali sploh ne poznajo, zaupajo, da visokošolski zavod Univerza v Mariboru skrbno ravna z njihovimi osebnimi podatki in v veliki večini navajajo, da nimajo negativnih izkušenj s kršitvami zaposlenih na visokošolskem zavodu s področja varstva njihovih podatkov.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravna ureditev, visokošolski zavodi, študenti, kršitve, nadzor, informacijski pooblaščenec, Zakon o varstvu osebnih podatkih, diplomske naloge
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 1354; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (450,93 KB)

8.
PRAVICA DO VNAPREJ IZRAŽENE VOLJE
Nastja Leskovar, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravica do vnaprej izražene volje daje pacientu upravičenje odločati, kakšna naj bo njegova oskrba in zdravljenje v primeru, ko sam ne bo sposoben podati svoje odločitve. Pravica poudarja avtonomijo volje pacienta, ter njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. V praksi pomeni, da lahko vsak polnoleten pacient, ki je sposoben odločati o sebi, določi svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki ima pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in zdravstvenim stanjem. Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do vnaprej izražene volje ter njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji in na tujem. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki bi si želeli izvedeti več o pomenu pravice do vnaprej izražene volje, ter o njenem uveljavljanju.
Ključne besede: Pacient, zdravstveni pooblaščenec, Zakon o pacientovih pravicah, vnaprej izražena volja, avtonomija pacienta.
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 1481; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (532,17 KB)

9.
POOBLAŠČENEC PO ZAPOSLITVI IN ANALIZA SODNIH ODLOČB
Majda Karajković, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o institutu pooblaščenca po zaposlitvi, ki predstavlja enega izmed elementov gospodarskih družb. Za gospodarske subjekte je značilno, da v pravnem prometu nastopajo in sklepajo pravne posle prek svojih pooblaščencev za katera veljajo posebna pravila. Za razumevanje samega pojma pa je potrebno najprej bolje spoznati institut zastopanja in kakšen je njegov pomen. Pooblaščenec po zaposlitvi je nedvomno eden od institutov, ki je običajen za gospodarske subjekte in ne predstavlja novosti v pravni teoriji, predvsem pa ne v praksi, čeprav marsikdo s samim pojmom ni seznanjen in se ne zaveda, da imajo s tovrstnimi pooblaščenci pogosto neposredne stike v vsakdanjih življenjskih opravilih. Definicijo samega pojma je mogoče zaslediti že v Zakonu o obligacijskih razmerjih, ki pa ni bistveno drugačna od današnje definicije v Obligacijskem zakoniku. Kljub definiciji se postavljajo vprašanja kako je določena oseba dobila položaj pooblaščenca po zaposlitvi oz. kakšen je pravni temelj njegovih upravičenj, kdo je pooblaščenec po zaposlitvi in kakšna so njegova pooblastila. Čeprav sodna praksa pri nas ne predstavlja formalnega vira prava, mimo nje ne moremo, kajti zagotavlja enotno uporabo formalnih virov in predstavlja ključ do spoznavanja in razlage samega instituta ter je v veliko pomoč strankam, da same predvidijo kakšne posledice imajo lahko njihova ravnanja. Ureditev pooblaščenca po zaposlitvi oz. »punomoćnika po zaposlenju« na Hrvaškem je za malenkost različna od naše, zato bomo pobližje spoznali ta institut tudi v njihovem pravnem redu in ga primerjali z našim.
Ključne besede: zastopanje, korporacijski zastopnik, pooblaščenci, pooblastilo, pooblaščenec po zaposlitvi, sodna praksa, hrvaški pravni red
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 787; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (471,23 KB)

10.
PROBLEMATIKA ZASTOPANJA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Andreja Raduha, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom »Problematika zastopanja na področju duševnega zdravja« je kritično analizirana pravna ureditev zastopanja na področju duševnega zdravja v Republiki Sloveniji. Gre za področje, ki je lahko zaradi nedoslednosti in nedorečenosti pravne ureditve izpostavljeno raznim kršitvam tako s področja človekovih kakor tudi pacientovih pravic. Za potrebe magistrske naloge so bile uporabljene predvsem metoda analize in sinteze, primerjalnopravna metoda ter metoda deskripcije. Preučevanje je bilo usmerjeno tako v relevantno domačo kakor tudi znanstveno in strokovno literaturo s tega področja, relevantne pravne vire ter mednarodno in domačo sodno prakso s tega področja. Temeljni cilj magistrske naloge je bil usmerjen v predstavitev zastopanja oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, ki se je v praksi izkazalo kot področje duševnega zdravja, ki povzroča vsem deležnikom (osebe s težavami na področju duševnega zdravja, svojci teh oseb, odvetniki, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, sodišča…) na tem področju mnoge težave. Ugotovljeno je, da je slovenski zakonodajalec sicer sledil aktom na mednarodnem področju in da je besedila le-teh prenesel v slovensko zakonodajo (še posebej Zakon o duševnem zdravju, Zakon o pacientovih pravicah,…), vendar pa s tem niso rešene vse težave, še posebej možnosti večkratnega vodenja postopkov zoper osebo, ki ima težave z duševnim zdravjem. Kljub dokaj novi zakonodaji na področju duševnega zdravja, so se že oblikovale številne sodne prakse, ki pa jih socialnovarstveni zavodi s težavo udejanjajo pri svojem vsakdanjem delu (npr. prezasedenost, agresivni varovanci,…). Analiza pravne ureditve, sodne prakse in sodobnih mednarodnih smernic na tem zadevnem področju je tako pokazala, da bo potrebno spremeniti in dopolniti tako Zakon o duševnem zdravju kakor tudi Zakon o pacientovih pravicah. Oboje z namenom, da se zagotovi ustrezno in sodobno pravno varstvo oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, in spadajo zaradi tega med ranljive skupine prebivalstva. Primerna in kakovostna pravna ureditev področja zastopanja teh oseb bo lahko doprinesla k uresničevanju in spoštovanju človekovih kakor tudi pacientovih pravic.
Ključne besede: zastopanje oseb s težavami v duševnem zdravju, zastopnik, odvetnik, pooblaščenec, zakonodaja na področju duševnega zdravja, zakonodaja na področju zdravstva
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici