SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE X
Nejc Miložič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov. Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Ključne besede: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 50; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (728,42 KB)

2.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Ključne besede: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 108; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (820,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici