Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Športni turizem je posebna oblika turizma, ki turiste spodbuja k rekreaciji, treniranju in sodelovanju v športnih igrah. Je vrsta turistične dejavnosti, usmerjena v ponudbo športnih dejavnosti, prireditev in objektov. Mestna občina Kranj se ponaša tudi z nazivom mesto športa, saj ponuja pestro športno infrastrukturo, različne športne dejavnosti tako za turiste kot tudi domačine ter dobro obiskane športne prireditve. V diplomskem delu smo analizirali ponudbo športnega turizma v Mestni občini Kranj. Predstavili smo osnovne pojme, ponudbo športnih objektov, športnih prireditev ter športnih dejavnosti, prav tako pa tudi namestitvene zmogljivosti, saj smo bili mnenja, da je to eden izmed večjih problemov za nadaljnji razvoj. S kvalitativno raziskavo v diplomskem delu ugotavljamo trenutno stanje športnega turizma v Mestni občini Kranj ter njen potencial za nadaljnji razvoj. Na podlagi dobljenih rezultatov smo podali predloge za razvoj športnega turizma v tej občini. Glavne ugotovitve so pokazale, kako intervjuvanci vidijo problem v razvoju športnega turizma, in sicer v premalo namestitvenih kapacitetah, slabi promociji Mestne občine Kranj ter slabem sodelovanju med akterji športnega turizma.
Ključne besede: športni turizem, analiza ponudbe, Mestna občina Kranj, potencial, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.07.2021; Ogledov: 1293; Prenosov: 195
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Proces regionalne ekonomske integracije v Evropi je v zadnjih desetletjih zaznamovalo širjenje v različne dimenzije, tako vsebinsko kot geografsko. Pri tem je tržna integracija EU predstavljena kot sredstvo za povečanje blaginje. Prispevek presoja ekonomski učinek notranjega trga EU - tj. povrh alternativnih oblik tržne integracije, ki obstajajo tudi v gospodarskih odnosih s tretjimi državami. Avtorica v prispevku ugotavlja, da je notranji trg EU dosegel najvišji ekonomski učinek pri tujih neposrednih naložbah; ekonomski učinek prostega pretoka blaga je primerljiv s tujimi neposrednimi naložbami, medtem ko je ekonomski učinek pretoka storitev nižji, vendar ima znatni potencial za povečanje. Ekonomski učinek svobode gibanja delavcev zaradi majhnega obsega migracijskih tokov med državami članicami EU v prispevku ni obravnavan.
Ključne besede: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1246; Prenosov: 81
Celotno besedilo (228,13 KB)

Opis: Mobilne CRM aplikacije olajšujejo delo prodajalcev na terenu, kar je rezultat kombinacije najsodobnejše programske in strojne tehnologije ter izpopolnjenega poslovnega informacijskega sistema. Prikazujejo vse potrebne podatke o stranki, poiščejo lokacijo naslednje potencialne stranke ter avtomatično opravljajo ponavljajoče se naloge, da uporabniku poenostavijo in pohitrijo tiste aktivnosti, ki bi jih sam drugače opravljal dlje časa, vse z namenom, da bo ta imel v svojem delovnem dnevu več časa za svojo glavno aktivnost – prodajo. Mikro podjetja, ki želijo uspešno uvesti sistem CRM, morajo biti na to pripravljena, saj sama implementacija ne povzroča toliko težav, kot jih povzroča nepripravljenost kadra na spremembe. Rešitev CRM v podjetju velja kot dobrodošel informacijski pripomoček, brez katerega marsikatero podjetje več ne bi znalo uspešno delovati, medtem ko manjša podjetja (relativno glede na sektor delovanja in stil vodenja) dajejo prednost drugim področjem v podjetju. Mikro družba, katere core business je prodaja, ki ne presega obvladljivega števila strank, bo krepko razmislila o tem, če sistem CRM potrebuje ali bo svoje finančne in intelektualne moči raje namenila v optimizacijo drugih delov poslovanja.
Ključne besede: CRM, mobilni CRM, mikro podjetje, analiza ponudbe CRM sistemov
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1280; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V vsakem podjetju naj bo storitveno ali proizvodno imajo isti življenjski cikel, tako proizvodi kot storitve. Zato je to področje izrednega pomena, saj lahko podjetje preživi le, če spremlja trg in razvija oz prilagaja in dopolnjuje svoje proizvode ali storitve. V diplomski nalogi smo najprej teoretično predstavili, kaj proizvod je, kako se proizvodi delijo in njegov življenjski cikel. Nato smo opredelili nov proizvod, opisali predlog razvoja novih proizvodov in katere so prednosti ter slabosti novih proizvodov. V teoretičnem delu smo nato še opisali Kotlerjev model procesa razvoja in uvajanja novih proizvodov. V raziskovalnem delu pa smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja o trendih spletnega nakupovanja, skupinskih nakupih preko različnih sistemov oz. ponudnikov, ugotavljali zanimivost povračila denarja od vsakega nakupa ter o zanimivosti in dobičkonosnosti skupinskih nakupov za podjetja. Vsi sistemi imajo določene dobre in slabe lastnosti, v našem raziskovanem primeru smo ugotovili skrajnosti, ki potrošnike oz podjetja motijo, zato smo predlagali vmesno varianto, kakršno si iz odgovorov v raziskavi želijo tako kupci kot podjetja.
Ključne besede: Proizvod oz storitev, Razvoj novega proizvoda, Ugodne ponudbe, Spletni nakupi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1091; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 2189; Prenosov: 328
Celotno besedilo (3,17 MB)