| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V ŠMARTNEM NA POHORJU
Kristina Pregl, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na turizem na podeželju. V literaturi najdemo zglede, da ima turizem na podeželju pozitiven vpliv na razvoj turizma in gospodarski razvoj nekega kraja. Prikažem možnosti razvoja trajnostnega turizma na kmetijah in povezavo med turizmom in rekreacijo. V empiričnem delu prikažem obstoječo turistično ponudbo v Šmartnem na Pohorju z njegovo okolico in možnosti za razvoj turistične ponudbe Posebna pozornost je namenjena turizmu na kmetijah, ki je še nerazvit. Po mnenju anketirancev so v Šmartnem številne možnosti za razvoj turizma, predvsem na področju turističnih kmetij. Ugotavljam, da domačini ne znajo izkoristiti danosti, ki jih kraj ponuja. Spoznala sem, da lahko povezave med ljudmi in sodelovanje z odgovornimi za razvoj turizma v kraju popestrijo turistično ponudbo posameznih ponudnikov in kraja v celoti. Ugotovila sem, katere turistične zvrsti imajo večje možnosti razvoja in predstavila nekatere predloge za pospeševanje turistične ponudbe. Prepričana sem, da lahko turizem v Šmartnem domačinom omogoči lepo prihodnost. Turizem je lahko vir dodatnega zaslužka, kar pa je najpomembnejše, razvoj turističnih kmetij lahko prepreči odseljevanje mladih ljudi, saj so prav mladi najpomembnejši za ohranitev kmetijstva, ki bo omogočil tudi razcvet turizma.
Ključne besede: Šmartno na Pohorju, trajnostni turizem na podeželju, turizem na kmetiji, ekološko kmetijstvo, razvijanje turistične ponudbe, športno-rekreacijski turizem, naravna in kulturna dediščina.
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 2591; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

3.
ANALIZA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI BREŽICE
Martina Komočar, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj turizma v skupnosti omogoča sodelovanje med različnimi interesnimi skupinami, kot so lokalna oblast, domačini, turisti, turistična industrija in lokalne turistične organizacije. Vsakršno prizadevanje turistične panoge na področju promocije lahko povzroči pozitivne in negativne gospodarske, socio-kulturne in ekološke posledice. Zato je zaznan vpliv turizma na gostiteljske skupnosti, namreč na domačine te skupnosti, pomembno raziskovalno vprašanje. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge, so predstavljeni vplivi turizma na gospodarsko okolje, vplivi turizma na socialno—kulturno okolje ter tudi upravljanje turizma k trajnostnemu razvoju okolja. Predstavila sem občino Brežice, njeno zgodovino, gospodarstvo, turistične znamenitosti občine, Terme Čatež, izobraževanje, ki poteka v okviru občine Brežice ter S.W.O.T. analizo, ki sem jo sestavila sama. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge, sem analizirala anketo, ki sem jo izvedla na treh različnih populacijah ljudi. Ugotovila sem, da imajo občani Brežic različne poglede na razvoj turizma, ki ima gospodarske vplive na razvoj. Pomembne ugotovitve o razvoju turizma v Brežicah: · z razvojem turizma se odpirajo nova delovna mesta, s tem se povečuje splošna blaginja občanov, · turizem povzroča več pozitivnih kot negativnih učinkov, · turizem pospešuje porabo tradicionalnih izdelkov, povečuje se ponudba izdelkov in storitev, izboljšuje infrastrukturo in spodbuja izobraževanje, · negativni učinki turizma se najbolj odražajo v onesnaženosti okolja, · domačini premalo sodelujejo pri snovanju turistične ponudbe. Z novo turistično ponudbo bi lahko pripomogli še k večji prepoznavnosti občine, anketirani pa so mnenja, da bi prav ta prinesla določene koristi.
Ključne besede: Ključne besede: vplivi turizma na lokalno skupnost, naravne in kulturne znamenitosti v občini Brežice, S.W.O.T. analiza turistične ponudbe, zaznavanje domačinov o vplivih turizma.
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3723; Prenosov: 621
.pdf Celotno besedilo (871,98 KB)

4.
VEČKRITERIJSKO ODLOČANJE PRI IZBIRI POČITNIŠKE DESTINACIJE
Urška Jakob, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Izbira počitniške destinacije je ob današnjem tempu življenja, ko čez leto ni časa za nekatere aktivnosti, toliko bolj zahtevna naloga. Na počitnicah si želijo turisti vedno več možnosti za rekreacijo in sprostitev, pa naj gre za poletne ali za zimske počitnice. Cilje, ki smo si jih v uvodu zastavili in zahtevajo deskriptivni pristop, smo v teoretičnem delu dosegli tako, da smo predstavili metode za odločanje po več kriterijih hkrati, reševanje problema po korakih, računalniški program Web-HIPRE, ter osnovne pojme o turizmu, turistično ponudbo v Sloveniji in analizo konkurence. V praktičnem delu smo z analitičnim pristopom uresničili še preostala dva cilja. Na osnovi odgovorov anketirancev smo rezultate statistično obdelali z računalniškim programom Excel, nato pa z računalniškim programom Web-HIPRE zgradili model za izbiro počitniške destinacije. Upoštevali smo več dejavnikov: stroške počitnic, primarne sestavine turistične ponudbe (površje, floro in favno, kulturne in zgodovinske spomenike, ponudbo prireditev, dodatne aktivnosti, adrenalinske športe, podnebje) in sekundarne sestavine turistične ponudbe (dostopnost, kategorijo namestitvenega obrata, bližino plaže oz. smučišča, trgovskega centra, uglednega gostinskega lokala, znanega športnega središča, in na politične razmere v državi). Z izgradnjo modela smo prišli do ugotovitve, da je od primarnih sestavin turistične ponudbe najpomembnejši kriterij dodatne aktivnosti, od sekundarnih sestavin turistične ponudbe pa bližina plaže oz. smučišča. Ugotovili smo tudi, da je ob upoštevanju pomembnosti kriterijev tako poleti kot pozimi najboljša destinacija Slovenija. Glede na potrjene hipoteze lahko trdimo, da so stroški počitnic najpomembnejši kriterij pri izbiri počitniške destinacije, da Slovenci ne cenijo turistične ponudbe Slovenije, da Slovencev (starih med 20 in 40 let) ne zanimajo kulturne in zgodovinske znamenitosti, da Slovenija ni privlačna za ljudi, željne avantur in adrenalina, ter da se vedno več ljudi odloča za počitnice v lastni režiji, torej brez posredovanja turistične agencije. Zanimiva pa je zavrnitev trditve, da se Slovenci poleti najraje odpravijo na dopust na Hrvaško, saj smo to trditev morali zavrniti tako glede na pogostost odgovorov (najboljša Grčija), kot pri upoštevanju pomembnosti kriterijev (najboljša Slovenija). Trditev, da Slovenci najraje smučajo v Avstriji, smo glede na pogostost odgovorov potrdili, pri upoštevanju pomembnosti kriterijev pa je najboljša destinacija postala Slovenija. Rezultati nam povedo, da ljudje, stari med 20 in 40 let, od počitnic pričakujejo, da bodo stroški čim nižji, ponudba dodatnih aktivnosti in prireditev široka, hotel višje kategorije in blizu plaže oz. smučišča, destinacija pa lahko dostopna. Manj pa jih zanima bližina uglednega gostinskega lokala in ponudba adrenalinskih športov. Dobljene rezultate bi lahko katerakoli turistična agencija uporabila za sestavo programov, namenjenih tej populaciji.
Ključne besede: Turistična destinacija, Pogoji za turizem, Primarne sestavine turistične ponudbe, Sekundarne sestavine turistične ponudbe, Next exit oz. Na lepše, Web-HIPRE, Večkriterijsko odločanje, SMART, SWING
Objavljeno: 21.01.2011; Ogledov: 2026; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
TURISTIČNE KMETIJE NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
Simona Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Podeželje postaja pomembna turistična destinacija. Vedno več ljudi se odloča za počitnice na podeželju, saj ponuja veliko možnosti za športne aktivnosti, uživanje v naravnem okolju in spoznavanje tradicionalnega načina življenja. Lahko rečemo, da podeželje ponuja vse tisto, česar urbana območja nimajo. Upoštevati pa moramo, da ima turizem poleg pozitivnih tudi negativne vplive na lokalno gospodarstvo, okolje in družbo. Uspeh turizma na podeželju je odvisen od kakovosti osnovne turistične ponudbe in uspešne kombinacije različnih aktivnosti. Da obiskovalcem ponudimo kakovostno storitev poleg kakovostnega blaga, ki ga bodo kupili, potrebujemo nasmeh, prijaznost in občutek odgovornosti za ponudbo ter urejeno kmetijo, njeno okolico in dostop. Glavne prednosti turistične ponudbe v občini so: - idealna geografska lega, - ponudba vina in kulinarike ter - gostoljubni domačini. V diplomski nalogi sem proučevala značilnosti turizma na podeželju v občini Ormož. Glavne ugotovitve raziskave so: - vse več turistov se odloča za počitnice v neokrnjeni naravi, mirnem in čistem okolju, vstran od velikih turističnih središč, - šibka povezanost turističnih kmetij s specializiranimi posredniki in potovalnimi agencijami, - nezadostna prepoznavnost turistične ponudbe (Slovenije in) občine Ormož.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: turizem, podeželski turizem, občina Ormož, SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ormož in SWOT analiza turističnih kmetij v občini Ormož, ponudba turističnih kmetij.
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 2587; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

6.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 5928; Prenosov: 896
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
OBLIGACIJSKO PRAVNI VIDIKI JAVNE DRAŽBE
Rok Dolenc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval institut javne dražbe. Pri delu sem uporabljaj predvsem Obligacijski zakonik (OZ). Ker Javna dražba v slovenskem pravnem redu ni urejena, sem poiskal pravila pod katera sem podredil slednji institut. Takoj je javna dražba vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pod pogoji kateri izhajajo iz razpisa dražbe. Ponavadi je ta pogoj najvišje izklicevana cena. Javno dražbo lahko podredimo pod tretji odstavek 22. člena OZ. Zakonodajalec v OZ uporabi pojem javna dražbi, pri institutih kateri se nanašajo na prodajo stvari, izraz licitacija pa uporablja pri institutih kjer je osrednje vprašanje storitve (npr. podjemna pogodba). Tako sem primerjal samo javno dražbo s podjemno pogodbo, in ugotovil da je javna dražba po pravni naravi vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pogodba o delu, pa bodisi je določeno da se bo sklenila pogodba s tistim kateri bo ponudil najnižjo ceno, je takšen razpis podrejen institutu javne ponudbe, bodisi pri izbiri ni pomembna le cena, je takšen razpis podrejen pod pravila k dajanju ponudb, in ni odločilen faktor pri izbiri najnižja cena. javno dražbo sem primerjal s samo javno ponudbo, in razpisom nagrade.
Ključne besede: vabilo k ponudbi, javna prodaja, javna dražba, licitacija, javna dražba v carinskem postopku, javna dražba v stečajnem postopku, faze javne dražbe, ekonomski razlogi za sklenitev javne dražbe, ponudba, sprejem ponudbe, pravna narava javne dražbe
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 3727; Prenosov: 442
.pdf Celotno besedilo (379,68 KB)

8.
RAZVOJ TURIZMA V SLOVENSKI ISTRI
Patrik Pribac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju analiziram razvoj turizma v Slovenski Istri in učinke turizma kot jih zaznavajo domačini. V teoretičnem delu opredelim vrste turizma, turistično ponudbo, možnosti za razvoj turizma in njegove pozitivne in negativne učinke. Opišem pomen prevozništva v turizmu, ki omogoča mobilnost oseb in s tem razvoj turizma. Pri razvijanju turizma v regiji imajo pomembno vlogo tudi domačini. Predstavim Slovensko Istro in njeno gospodarstvo ter s posebnim poudarkom na kulturni in naravni dediščini. Izvedem S.W.O.T. analizo turistične ponudbe regije na podlagi mnenj domačinov, kjer prikažem potencialne prednosti in nevarnosti razvoja turizma. V praktičnem delu seminarja analiziram rezultate ankete, to je zaznavanje domačinov o ekonomskih, socio-kulturnih in okoljskih vplivih turizma ter o njegovem prihodnjem razvoju. Analiza je pokazala, da imajo domačini ambivalentna mnenja o vplivih turizma.
Ključne besede: razvoj turizma v regiji, S.W.O.T. analiza turistične ponudbe, pozitivni in negativni učinki turizma, zaznavanje domačinov o učinkih turizma, Slovenska Istra
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 551; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (322,28 KB)

9.
IZJEMA OD OBVEZNOSTI DATI PREVZEMNO PONUDBO V ZVEZI S FINANČNIM PRESTRUKTURIRANJEM OZIROMA SANACIJO CILJNE DRUŽBE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
Jernej Trapečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana ena od pravnih možnosti reševanja podjetja, ki je zašlo v težave. Predstavljena in analizirana je ureditev izjeme od oddaje prevzemne ponudbe v zvezi s finančnim prestrukturiranjem oziroma sanacijo ciljne družbe. Obravnavana tema predstavlja stično točko med prevzemno zakonodajo in insolvenčno zakonodajo. Interesi lastnikov se umaknejo interesom družbe in interesom upnikov, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Zato mora biti prevzemnik, ki v ciljno družbo vloži kapital, oziroma se odpove plačilu s strani ciljne družbe in na ta način omogoči nadaljnje poslovanje, oproščen obveznosti dati prevzemno ponudbo. Diplomska naloga je razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena domača, slovenska ureditev izjeme od obveznosti dati prevzemno ponudbo v zvezi s finančnim prestrukturiranjem. V primeru doseganja prevzemnega praga pri pridobitvi delnic v okviru izvedbe ukrepov finančnega prestrukturiranja ponuja slovenski zakon o prevzemih oprostitev podaje sicer obvezne prevzemne ponudbe. Nemška pravna ureditev sanacijske izjeme je analizirana v drugem sklopu. Če se nahaja delniška družba v gospodarski krizi in jo je potrebno sanirati, lahko zvezni finančno – nadzorni urad (BaFin) oprosti prevzemnika, ki izvaja sanacijo ciljne družbe, podaje obvezne ponudbe za prevzem, če je pri izvajanju sanacije dosegel kontrolno udeležbo. V zadnjem, tretjem sklopu je predstavljena avstrijska ureditev sanacijske izjeme. Sanacijski privilegij je namenjen oprostitvi podaje obvezne ponudbe, ob dosegu kontrolne udeležbe v ciljni družbi v sanacijske namene. Zakonodajalec je s tem uzakonil privilegirano doseganje kontrolne udeležbe v ciljni družbi, z namenom varovanja interesov vlagateljev. Izjema od podaje prevzemne ponudbe v zvezi s finančnim prestrukturiranjem oziroma sanacijski privilegij predstavlja v vseh treh obravnavanih državah korekcijo togega instituta obvezne ponudbe za vse vrednostne papirje ciljne družbe, z namenom omogočanja pogojev za enostavnejšo sanacijo družbe.
Ključne besede: Ključne besede: finančno prestrukturiranje, sanacija, izjema od obvezne ponudbe, delničarji, upniki
Objavljeno: 07.08.2012; Ogledov: 1161; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (278,02 KB)

10.
PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI
Luka Golc, 2014, diplomsko delo

Opis: Od vseh plemenitih kovin je zlato najbolj popularna investicija. Investitorji ga običajno kupujejo kot zaščito pred ekonomskimi, političnimi in socialnimi krizami ter upadom vrednosti denarja. Na ponudbo in povpraševanje vplivajo različni dejavniki, in sicer: obrestna mera, devizni tečaj, inflacija, finančna kriza in politična situacija. Obstajajo znaki o medsebojni korelaciji med obema investicijama, a še zdaleč niso strogo soodvisni. Cena zlata in cena delnic sta deloma obratno odvisni.
Ključne besede: delnice, zlato, dejavniki ponudbe in povpraševanja
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 663; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (847,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici