| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 23 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Ponovna uporaba odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šentjur
Larisa Sevšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je več kot 70 % odpadne vode iz kanalizacijskih sistemov prečiščene, kljub temu pa je skoraj vsa izpuščena v naravo neuporabljena. V letu 2017 so Združeni narodi posebno pozornost namenili ravno ponovni uporabi odpadne vode, na ravni Evropske unije pa so v zadnjih leti pripravili več smernic in predlog za ponovno uporabo odpadne vode. V Sloveniji je zakonodaja o upravljanju z odpadno vodo v smislu ponovne uporabe žal še v povojih. Zavedanje, da so naravne dobrine končne, nas spodbuja k usmeritvi k trajnostnemu razvoju in krožnemu gospodarstvu. V Sloveniji spada krožno gospodarstvo med strateške razvojne prioritete, katerih osrednji cilj je zagotavljanje kakovosti življenja za vse. Ponovna uporaba odpadne vode tako predstavlja pomemben element naše sedanjosti in prihodnosti, tako iz gospodarskega kakor naravovarstvenega vidika. V diplomski nalogi bom teoretično predstavila izgradnjo sistema ponovne uporabe prečiščene odpadne vode na primeru Centralne čistilne naprave Šentjur. Namen naloge je prikazati smiselnost izgradnje takšnega sistema iz vidika okoljevarstva, varčevanja z naravnimi viri in stroškovnega vidika. Na podlagi izračunov se naložba povrne v devetnajstih mesecih, hkrati pa prispevamo k manjši obremenjenosti naravnih virov vode.
Ključne besede: čistilna naprava, odpadne vode, ponovna uporaba odpadne vode, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 247; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

22.
Potenciali uvajanja krožnega gospodarstva v sloveniji
Rok Ojsteršek, 2018, diplomsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo je nov model gospodarstva, ki je nastal kot odgovor na linearni model gospodarstva, kateri pa danes zaradi množičnega izčrpavanja virov za proizvodnjo izdelkov, ki na koncu svojega življenjskega cikla postanejo odpadki, ne ustreza več potrebam družb v globaliziranem svetu. Koncept krožnega gospodarstva je definiralo in interpretiralo več avtorjev, vsem definicijam pa je skupno to, da koncept krožnega gospodarstva omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in s tem pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje. Bistvo krožnega gospodarstva je, da so vse surovine, proizvodi in procesi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni. V Sloveniji je krožno gospodarstvo uvrščeno med strateške razvojne prioritete, prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo ni izbira, temveč nuja. Ena od priložnosti za Slovenijo je zagotovo zbiranje in recikliranje za nižanje odvisnosti od uvoženih materialov in zadrževanje vrednosti v domačem gospodarstvu. Podrobneje smo preučili, kako krožno gospodarstvo uvajajo v Mestni občini Maribor in Mestni občini Ljubljana. V Mestni občini Maribor temelji prehod na krožno gospodarstvo na modelu Wcycle, v Mestni občini Ljubljana pa na projektu Zelena prestolnica Evrope 2016. Delo diplomskega seminarja je razdeljeno na 2 dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali problem linearnega gospodarstva, opredelili koncept, načela in temeljne značilnosti krožnega gospodarstva, opisali modele in procese krožnega gospodarstva ter problematiko vrednotenja. Preučili smo potenciale uvajanja krožnega gospodarstva v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili podjetje Lumar IG d.o.o. ter delovanje podjetja v smeri krožnega gospodarstva.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, omejeni viri, ponovna uporaba, spreminjanje vzorcev uporabe, učinkovita uporaba virov, recikliranje
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

23.
Reciklirani polimerni kompoziti kot inovativni materiali
Rok Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Znano je, da se poraba polimernih materialov iz dneva v dan povečuje. Posledično izrazito narašča tudi količina polimernih odpadkov, ki vstopajo na trg. Čim hitreje je potrebno najti pot, ki nas bo vodila do učinkovite izrabe sekundarnih polimernih surovin. To raziskovalno delo je opravljeno z namenom karakterizacije mehanskih in mikrostrukturnih lastnosti mešanic kompozitov s polimerno matico iz recikliranih polimerov v kombinaciji z različnimi polnili. V laboratoriju smo izvedli analizo ekstrudiranega materiala ter določili vpliv različnih pogojev izdelave na končno karakteristiko samega kompozita. Delo predstavlja tudi možnosti uporabe takšnega materiala in standarde, ki jih takšen kompozitni produkt mora izpolniti za uspešen prodor na trg. Raziskava je pokazala, da imajo kompozitni materiali s polimerno matico iz recikliranega polimera karakteristike, ki so povsem primerljive s karakteristikami primarnih polimernih materialov. Potrdili smo tezo, da je iz recikliranih polimernih materialov skupaj s kombinacijo različnih polnil mogoče izdelati preproste izdelke s primerljivimi ali celo izboljšanimi karakteristikami, ki so tako primerni za vsakdanjo uporabo.
Ključne besede: Recikliranje, polimeri, polimerni kompoziti, ponovna uporaba, upogibni preizkus, odpadna plastika, odpadki, injekcijsko brizganje, odpadni polimerni materiali, mikrostrukturne lastnosti.
Objavljeno: 11.02.2019; Ogledov: 274; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici