Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo krožnega gospodarstva gradbene industrije v Sloveniji s posebnim poudarkom na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V teoretičnem okviru so najprej definirani osnovni koncepti krožnega gospodarstva in gradbenih odpadkov. Poudarjeni so pomen ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter zakonske zahteve, ki urejajo to področje v Sloveniji. V teoretičnem delu sta najprej predstavljena zgodovina zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter trenutno stanje nastajanja teh odpadkov. V nadaljevanju je povzet zakonodajni okvir odpadkov in krožnega gospodarstva v Sloveniji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge predstavljen princip krožnega gospodarstva na primeru javnega podjetja Nigrad, d. o. o. V praktičnem delu naloge so najprej predstavljene rešitve podjetja za predelavo in ponovno uporabo gradbenih odpadkov. Nato so analizirani materialni vhodi in izhodi, ki so bili realizirani v zadnjih dveh letih delovanja podjetja. V zaključku naloge so podani ključna spoznanja in predlogi za izboljšanje ravnanja z gradbenimi odpadki v podjetju ter spodbujanje krožnega gospodarstva v praksi.
Ključne besede: gradbeništvo, krožno gospodarstvo, gradbeni odpadki, ponovna uporaba odpadkov
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 2
Celotno besedilo (4,73 MB)

Opis: Skrb za okolje in ekološke regulacije so podjetja v zadnjih letih vzpodbudila v iskanje trajnostnih industrijskih rešitev. Čeravno se zdi, da ekološki oziroma okoljski inženiring in posodabljanje proizvodnje prinašata le veliko investicij ter manjše končne prihodke, ni tako. Z razvojem novih metod in tehnologij je možno v veliki meri enake procese izvesti ceneje, učinkoviteje ter bolj trajnostno naravnano. V magistrskem delu je predstavljen razvoj metode ponovne uporabe odpadnega rudnega ostank, z namenom povečanja učinkovitosti končne proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida. Raziskave kažejo, da je možno z relativno ugodnimi in preprostimi postopki iz odpadnega materiala pridobiti med 65 in 75 odstotki titanovega dioksida, ki bi drugače pristal na deponiji, pri čemer se masa končnega odpada zmanjša tudi do 65 odstotkov.
Ključne besede: titanov dioksid, ponovna uporaba, hidrotermalna sprememba, sulfatni postopek
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,49 MB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja idejo spletne platforme za servisne storitve in posredovanje rezervnih računalniških delov, s katero bi se reševala problematika popravljivosti starejših elektronskih naprav, do katere pride zaradi omejenega zagotavljanja nadomestnih delov, kot tudi kratke servisne podpore. Trenutno se kot potrošniki zaradi vse hitrejšega tehnološkega napredka pri razvoju elektronskih naprav, spopadamo s problematiko popravljivosti starejših modelov. Proizvajalci naprav in servisni ponudniki v večini primerov ponujajo draga popravila starejših modelov, ki so pogosto tudi dražja od nakupa nove, zmogljivejše naprave. V nekaterih primerih pa zaradi starosti naprave ne nudijo več ustrezne servisne podpore. Popravila so v takšnih primerih nesmiselna, hkrati pa se pri modelih z ukinjeno servisno podporo v nekaterih primerih pojavlja tudi problem dobavljivosti nadomestnih delov. Glavni cilj magistrske naloge je bralcu predstavititi idejo spletne platforme, z implementacijo, katere bi se uporabniku ne samo olajšalo popravilo starejših elektronskih naprav, temveč bi se ga k temu tudi spodbudilo. S tem namenom smo v magistrski nalogi analizirali poslovno okolje in ekostistem, v katerega bi umestili hipotetično podjetje, ki bi idejo implementiralo. Hkrati smo proučili možnost realizacije omenjene ideje ter poslovne priložnosti, ki jih ideja predstavlja. Za doseganje ciljev magistrske naloge smo izbrali metodologijo načrtovanja in razvoja, s katero smo proučili obstoječe stanje v poslovnem okolju, v katerega bi umestili našo rešitev. Analizirali smo tudi izbrano poslovno okolje in predstavili poslovni ekosistem, v katerega bi uvrstili podjetje, ki bi našo idejo implementiralo. Znotraj procesa načrtovanja smo predstavili našo izvirno idejo in zamišljeno delovanje spletne platforme za servisne storitve in posredništvo rezervnih delov. V fazi razvoja smo za lažjo predstavitev ideje izdelali tudi nedelujoč prototip spletne platforme in ga v magistrski nalogi prav tako obravnavali. Med pisanjem magistrske naloge smo ugotovili, da na svetovnem trgu sicer že obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s prenovo starejših naprav. Le-te ponujajo ceneje kot nove naprave, vendar zaenkrat še ne obstaja celovita rešitev, ki bi uporabnikom na enem mestu nudila trgovanje z odsluženimi napravami, komponentami ter prenovljenimi modeli. Pisanje magistrske naloge nas je privedlo tudi do spoznanja, da uspešna implementacija ideje ne bi reševala zgolj problema servisne podpore, temveč tudi ekološko problematiko e-odpadkov.
Ključne besede: servis, prenovljeno, platforma, ponovna uporaba, elektronika
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Svet, v katerem živimo danes, je v krizi. Dnevno nas spremljajo apokaliptične katastrofe, napoved za prihodnost pa ni nič bolj svetla. Za preživetje bodo potrebne velike prilagoditve in spremembe. Poiskati je treba rešitev za planet, na katerega vplivamo s svojimi dejanji v sedanjosti, za prihodnost. Svet 21. stoletja je zagotovo svet mest. V urbanih območjih naj bi živela več kot polovica prebivalcev Zemlje. Kapitalistična akumulacija pušča viden odtis tudi na strukturi in delovanju mest. Spremembe v družbi in individualizacija imajo vpliv v mestih, oslabile so skupnost in občutek vključenosti ter posledično povzročile globoko vrzel med javnim in zasebnim. Mesto je postalo povsem privatizirano, potrebna je ponovna vključitev človeka v aktivno in živahno družbo. To pomeni, da morajo mesta ponovno postati prostor sobivanja, dogajanja, odprtih možnosti, zabave, dela, bivanja, proizvodnje ter drugih dejavnosti, ki omogočajo vitalnost in odpornost. V magistrskem delu je podan predlog urbanistične zasnove za regeneracijo mesta s konceptom samooskrbe. Zasnovane so arhitekturne rešitve ključnih posameznih stavb in prostorskih elementov, ki naj jo omogočajo. Predlog obsega povezavo mestne tržnice, inkubatorja za ponovno rabo materialov, prostorskih enot za razvoj znanja in prakse o agrikulturi (laboratoriji, učilnice, semenska banka) ter območja urbanega kmetijstva. Zasnova vseh stavb in prostorskih elementov je modularna, kar nudi fleksibilnost ter možnost prilagajanja glede na dejanske potrebe obsega in programa. Predlagana gradnja je v največji možni meri iz recikliranih materialov in predvidena za tako imenovano naredi si sam arhitekturo in urbanizem. Predlagane rešitve se lahko implementirajo na različnih lokacijah. Za testni primer je implementacija prilagojena glede na urbanistični plan in značilnosti specifične lokacije za regeneracijo nabrežja reke Vltave na območjih Holešovice in Karlín v Pragi.
Ključne besede: mesto prihodnosti, urbana regeneracija, urbano kmetijstvo, ponovna uporaba, naredi si sam arhitektura in urbanizem
Objavljeno v DKUM: 08.10.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 223
Celotno besedilo (88,10 MB)

Opis: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Ključne besede: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 1466; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,03 MB)