| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Orodja za manipulacijo videoposnetkov z nevronskimi mrežami : diplomsko delo
Jure Farič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s teoretičnim pregledom metod uporabljenih pri generiranju globoko ponarejenih medijev in prikazu delujočega primera globoko ponarejenega videoposnetka. Teoretično smo pregledali pristope za manipulacijo slik in videoposnetkov z modeli generativnih nevronskih mrež, ter izdelali delujoč in realističen primer globoko ponarejenega videoposnetka. Uporabili smo obstoječe videoposnetke z nevronskimi mrežami in primerjali rezultate manipulacije s pravimi videoposnetki. V praktičnem delu smo predstavili korake po katerih lahko izdelamo deepfake videoposnetek z orodjem DeepFaceLab.
Ključne besede: globoke nevronske mreže, globoko učenje, globoko ponarejeni videoposnetki, manipulacija slik, manipulacija videoposnetkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 917; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1014,84 KB)

2.
Zaznavanje ponarejenih videoposnetkov med mladimi uporabniki družbenih medijev : diplomsko delo
Tjaša Brglez, 2020, diplomsko delo

Opis: Družbeni mediji so postali vir informacij današnje družbe. Kljub temu da je njihov pojav prispeval k hitrejši komunikaciji in širjenju novic, se je potrebno zavedati tudi pasti in nevarnosti, ki jih prinašajo s širjenjem lažnih vsebin. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi v družbenih medijih zaznavajo ponarejene videoposnetke, ali obstaja povezava med resolucijo posnetkov in zaznavo ponarejenih posnetkov, kolikšna je stopnja zavednosti o ponarejenih posnetkih ter stopnjo vpliva ogleda ponarejenih videoposnetkov na zaupanje v novice v družbenih medijih. V ta namen smo pripravili in izvedli raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da mladi v povprečju zaznajo 42,27 % ponarejenih videoposnetkov ter da obstaja močna povezanost med pravilno zaznavo in HD posnetki. Ugotovili smo tudi, da so osebe, ki poznajo ponarejene posnetke bolje seznanjene o zlorabah in posledicah le-teh ter da osebe, ki ne zaupajo v novice v družbenih medijih, zaznajo več ponarejenih posnetkov. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o zaznavanju ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: zaznava, ponarejeni videoposnetki, skrb
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 961; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (963,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici