| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi
Jure Šegota, 2020, magistrsko delo

Opis: Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.
Ključne besede: uradne listine, nezakonito pridobivanje, ponarejanje, plagiatorstvo, detekcija plagiatorstva, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Delež poneverb in prepoznavanje zaščitnih elementov valute evroobmočja
Blanka Lorenčič, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskava magistrskega dela se nanaša na analiziranje stopnje ponarejenega denarja v obtoku ter na prepoznavanje zaščitnih elementov evra. Ponarejanje denarja je tema, ki jo pogosto zasledimo na televiziji, v filmih in zgodovinskih zapisih, a le redko v resničnem življenju, kljub temu pa v vsaki državi obstajajo pravne omejitve za reproduciranje slik bankovcev. Ponarejanje valute je kaznivo dejanje, Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja pa določa pravila za učinkovito preprečevanje, pregon in kaznovanje kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Vsi bankovci imajo vrsto zaščitnih elementov, ki jih ščitijo pred ponarejanjem. Te elemente je, predvsem zaradi moderne tehnologije, vedno težje razvozlati in ponarediti. Bankovce je mogoče enostavno preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«. Temeljni problem ponarejanja denarja je, da lahko ima negativen učinek na gospodarstvo, in sicer lahko zaradi povečane zaloge denarja v obtoku povzroči inflacijo, povzroča izgubo zaupanja v valuto in zmanjšuje vrednost realnega denarja. Prav tako močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Za namen razumevanja naštetih dejavnikov je nastalo več teoretičnih študij in modelov ponarejanja denarja. Predstavili smo več teoretičnih modelov ponarejanja denarja, ki predvidevajo, zakaj prihaja do ponarejanja in kakšne so ekonomske koristi ali posledice poneverb za ponarejevalce, preiskovalce in potrošnike. Najobširneje preučevani modeli so t.i. modeli parcialnega in splošnega ravnovesja. Za modele parcialnega ravnovesja je značilno, da ustvarjanje denarja ni eksplicitno modelirano, ampak je odvisno tudi od drugih zunanjih dejavnikov in da povpraševanje po denarju ni odvisno od odnosov akterjev v modelu. Za modele splošnega ravnovesja je značilno, da je ustvarjanje denarja eksplicitno modelirano in da je povpraševanje po denarju odvisno od odnosov med akterji v modelu. Model splošnega ravnovesja predpostavlja, da ponarejanje zmanjšuje obseg transakcij, saj so prodajalci v dvomih, ali bodo prejeli ponarejen denar. To vodi v zmanjšanje produktivnosti in transakcij. Politike proti ponarejanju lahko te učinke preprečijo z blaženjem nevarnosti ponarejanja denarja. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali delež pristnih in ponarejenih evrobankovcev v obtoku ter prepoznavanje ponarejenega 20-evrskega bankovca in zaščitnih elementov le-tega. Glede na podatke o količini evrobankovcev v obtoku v EU od leta 2007 do leta 2016 smo ugotovili, da je bilo v tem obdobju v obtoku 1.764.601.434 evrobankovcev. Po podatkih o številu ponarejenih evrobankovcev v EU je bilo od leta 2007 do leta 2016 ugotovljenih 7.066.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je delež ponarejenih bankovcev v obtoku v obdobju od leta 2007 do 2016 v EU znašal 0,4 %, kar vrednostno predstavlja približno 410 milijonov evrov. Glede na statistične podatke o prepoznavanju ponarejenega 20-evrskega bankovca, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo, smo ugotovili, da je 61,5 % oziroma 75 od 122 respondentov izbralo napačen oziroma neponarejen bankovec (izbrali so pristen bankovec namesto ponarejenega).
Ključne besede: bankovci, ponarejanje, tok denarja, pravna ureditev, zaščitni elementi, teoretični modeli, vplivi na gospodarstvo.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 397; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
Tehnološki trendi kartičnega poslovanja
Štefka Balek, 2018, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga prinaša pregled zgodovinskega ozadja za pričetek brezgotovinskega poslovanja ter razvoj plačilnih kartic od prvih reliefnih kartic preko kartic z magnetno stezo do sodobnih pametnih kartic s čipom. Prinaša natančno razlago uporabe različnih vrst plačilnih kartic, ki so v uporabi, pa morda uporabniki ne poznajo razlike med njimi. Predstavlja tudi pasti poslovanja s plačilnimi karticami za nepoučene uporabnike. Glavni namen naloge je predstaviti trenutne trende v razvoju kartičnega poslovanja oziroma razvojno naravnanost brezgotovinskega plačilnega sistema. Dejstvo je, da je področje zelo obsežno in hitro rastoče, saj se število uporabnikov teh storitev veča, prav tako se veča tudi vrednost sredstev, ki se na ta način prenašajo. Tem uporabnikom je potrebno zagotoviti varen brezgotovinski prenos denarja s čim manjšo možnostjo zlorab. Trend, ki se trenutno že močno uveljavlja, je brezstično poslovanje. Podatki kažejo, da že več kot 50 % izdanih plačilnih kartic po svetu omogoča brezstično poslovanje, do leta 2020 pa bi naj vsi POS terminali tako obliko plačevanja že omogočali. Naslednji zaznani trend je razvoj multifunkcijske plačilne kartice, saj se potrošniki zadnje čase srečujejo z motečim kopičenjem kartic. Dejstvo, ki ovira hitrejši razvoj te kartice, je visok strošek njene izdelave, kar lahko vpliva na njeno razširjenost kasneje. Najnovejši trend, ki s pojavom dovolj razvitih tehnologij sedaj končno lahko stopi v veljavo, je pojav mobilnega prenosa denarja, za kar je potrebna uporaba mobilne naprave. Ker je največja ovira pri uvajanju novih trendov zagotavljanje varnosti opravljenih transakcij, je seveda posledično zelo veliko napora vloženega v razvoj mehanizmov, ki bi učinkovito ščitili pred zlorabami. Za storitvami stoji vedno bolj kompleksna tehnologija, ki pomaga razvijati visoke tehnološke varnostne procese, ti pa zajemajo uporabo umetne inteligence, posebne kriptografske protokole, spreminjajoče se kode, ugotavljanje geolokacije ter uporabo biometričnih identifikacij. Nekateri od teh procesov so zaenkrat še v začetni fazi, a poskusni programi testiranja kažejo optimistične rezultate.
Ključne besede: kartično poslovanje, debetna kartica, kreditna kartica, kartica z odloženim plačilom, predplačniška kartica, kartica s shranjeno vrednostjo, brezstična kartica, multifunkcijska kartica, NFC, zloraba, kraja identitete, ponarejanje, phishing, skimming, 3-D secure, biometrična kartica, avtentikacija, tokenizacija, mobilna denarnica, N26
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 630; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (8,14 MB)

4.
Značilnosti spletnih nakupov ponarejenih zdravil
Eva Blatnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Ponarejena zdravila so prisotna po celem svetu in zato ogrožajo vsakega izmed nas. Nahajajo se tako v fizično dostopnih lekarnah kot tistih, ki poslujejo prek spleta. Vse večja raba in razširjenost internetnih storitev je eden od glavnih razlogov, da je ta problematika postala globalna. Ljudje se za nakup zdravil prek spleta odločajo zaradi različnih razlogov. Na spletnega kupca zdravil vplivajo njegovo finančno stanje, navade, nameni nakupa in okolje, v katerem živi. Glavni razlog za spletni nakup zdravil je nižja cena spletnih zdravil. Pomembna razloga sta tudi udobje pri opravljanju nakupa in dostopnost zdravil v njihovem življenjskem okolju. Nekateri nakupujejo zdravila prek spleta tudi zato, ker v takšen nakup zaupajo, verjamejo v obljubljeno diskretnost pri nakupu ali pa preprosto ne zaupajo zdravstvenemu sistemu svoje države. Večina kupcev zdravil se ne zaveda ali ne obremenjuje z nevarnostmi, ki jih lahko povzroči zaužitje ponarejenega zdravila. Hkrati se večina spletnih kupcev zaveda, da obstajajo spletne lekarne, ki delujejo nezakonito. Kljub temu ne vedo, kako ločiti goljufive spletne lekarne od legalnih. V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti, kakšni so motivi spletnih kupcev pri odločanju za (tvegan) spletni nakup zdravil in ali poznajo (prepoznajo) nelegalno delujoče spletne lekarne. Predstavili smo tudi situacijo ponarejenih zdravil v Sloveniji.
Ključne besede: zdravila, ponarejanje, ponarejena zdravila, spletni nakupi, spletne lekarne, tveganja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 989; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (672,97 KB)

5.
Ponarejanje evrskih bankovcev
Ksenija Meolic, 2017, diplomsko delo

Opis: Ponarejanje gotovine velja za svetovni pojav in ga lahko štejemo za eno izmed najstarejših kaznivih dejanj v zgodovini. Sprejem ponarejenega denarja je ena izmed številnih vrst tveganja, s katerim se soočajo vsi, ki delajo z denarjem. Vsaka emisijska banka si prizadeva zaščititi svoje bankovce in kovance pred ponarejanjem z vgradnjo vedno večjega števila varovalnih elementov, ti vsaj otežujejo, če že ne preprečujejo ponarejanja. K ponarejanju denarja pa na žalost pripomore tudi vse bolj izpopolnjena računalniška in druga tehnična oprema. Zato se ponaredki pogosto močno približajo originalu. Tudi Evropska centralna banka, ki izdaja našo skupno evropsko valuto evro, se sooča s problematiko ponarejanja. Zaradi tega so tudi sklenili izdati nove serije bankovcev, ki bi naj bili še bolj varni pred ponarejanjem. V diplomski nalogi smo analizirali, kako prisoten je pojav ponarejanja evro bankovcev v Sloveniji in v okviru Evropske unije ter kateri so najpogosteje ponarejeni bankovci v obtoku. Kovancem se nismo preveč posvečali. Prav tako smo predstavili ukrepe za preprečevanje ponarejanja evro bankovcev. V nalogi smo ugotovili, da je problem ponarejanja denarja prisoten tudi v Sloveniji. Najpogosteje ponarejeni bankovci v okviru Evrope so apoeni za 20 in 50 evrov. Podobno je tudi pri nas, kjer se pogosto ponarejajo tudi bankovci za 100 evrov. Sodobne tehnike tiskanja so olajšale delo ponarejevalcem. Menimo, da bi v ta namen vsa programska in strojna oprema morala biti zaščitena na način, da onemogoči prepoznavanje in tiskanje bankovcev. Ljudi, ki prihajajo v stik z bankovci, pa bi morali dodatno izobraziti, da bi lažje prepoznali ponaredke. Da bi čim lažje odkrili ponarejene bankovce in kovance, moramo najprej dobro poznati osnovne karakteristike pravih. Le tako in s pomočjo izkušenj bomo lahko odkrivali morebitne napake, ki so jih nehote naredili ponarejevalci. Osnovne ukrepe za prepoznavanje ponaredkov bi morali poznati vsi ljudje. Je pa res, da zaradi dobre kakovosti ponaredke težko na prvi pogled prepozna celo strokovnjak.
Ključne besede: kazniva dejanja, ponarejanje, denar, bankovci, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 751; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

6.
ODGOVORNOST ZA NEPRAVOČASNI STEČAJ GOSPODARSKE DRUŽBE KOT POSLEDICA PONAREDITVE PODATKOV LETNEGA POROČILA Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EU
Katarina Moravec, 2016, magistrsko delo

Opis: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ. Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Ključne besede: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 1120; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (642,46 KB)

7.
Odkrivanje ponarejevalcev blagovnih znamk
Barbara Kunej, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi želimo podrobneje raziskati problematiko ponarejanja blagovnih znamk in narediti pregled spoznanj o temi ponarejanja ter ugotoviti razširjenost in druge značilnosti kupovanja ponaredkov. Namen raziskave je bil podrobneje raziskati problematiko samega ponarejanja znanih blagovnih znamk, ugotoviti, katere znamke so objekt najpogostejšega nakupa pri nas, katera starostna skupina pogosteje kupuje ponaredke ter kakšna je razlika v kupovanju ponaredkov med moškimi in ženskami. Poleg tega je bil cilj raziskati motive, zaradi katerih ljudje kupujejo ponaredke ter kriterije za njihov nakup. V raziskavi je sodelovalo 100 udeležencev, od tega je sodelovalo 68 žensk in 32 moških. Večina udeležencev je že kupila ponarejen izdelek; najbolj pogost izdelek zlorabe nakupa so bila očala in oblačila. Na nakup ponaredka vpliva predvsem lažja cenovna dostopnost, ponaredke pa pogosteje nakupujejo ženske in mlajši starostniki. Raziskava je sicer pokazala majhna odstopanja med spoloma in med skupinami posameznikov. Ugotovimo, da je ponarejanje izrazito tudi pri nas, glavna razloga za nakup pa sta predvsem cenovna ugodnost in lažja dostopnost.
Ključne besede: blagovne znamke, ponarejanje, storilci, odkrivanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 681; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (936,02 KB)

8.
Ponarejanje denarja
Ula Šuštaršič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo ponarejanje denarja, preiskovanje in zaščito bankovcev. Ponarejanje denarja obstaja toliko časa kot obstaja denar, gre za eno najstarejših kaznivih dejanj. Ljudje nikoli niso imeli dovolj in so vedno želeli še več. Nobena varnostna zaščita ni ovira za ponarejevalce, ki izumljajo nove, modernejše metode ponarejanja. Dostop do visoke, napredne tehnologije je mogoč že skoraj vsakomur in omogoča vedno boljše ponaredke. Skoraj imamo občutek, da so ponarejevalci vedno korak pred nami. Ponarejanje je svetovni pojav, ki se pojavlja tako v revnih kot v bogatih državah. Nihče se ne more skriti pred njim. Predstavlja svetovni problem, ki maje zaupanje ljudi v gotovinski sistem plačevanja. Podrobneje bomo opisali zaščitne znake evra in dolarja, najmočnejši svetovni denarni valuti in zato tudi najpogosteje ponarejeni. Ustrezne pristojne institucije se vsako leto bolj borijo proti ponarejanju z novimi zaščitami in visokimi kaznimi. Leta 2013 je Evropska centralna banka napovedala novo serijo evra, s povečanimi varnostnimi elementi. Preverjanje pristnosti denarja nam vzame samo nekaj sekund in sicer z metodo otip-pogled-nagib, ali s posebnimi napravami, ki jih uporabljajo v bankah in v trgovinah. Ponarejanje denarja je zavedno kriminalno dejanje. Ni storjen naključno ali ponesreči. Lahko z nevednostjo rokuješ s ponarejeno gotovino, ne moreš pa nevede ponarediti bankovec ali kovanec.
Ključne besede: denar, bankovci, zaščitni elementi, ponarejanje, preiskovanje, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 1383; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (552,55 KB)

9.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1374; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
PONAREDKI KOT ENA NAJPOGOSTEJŠIH KRŠITEV BLAGOVNIH IN STORITVENIH ZNAMK
Robert Klasinc, 2015, magistrsko delo

Opis: Ponarejanje predstavlja enega izmed večjih globalnih problemov. V dobi interneta se zdi, da so razsežnosti trga ponaredkov iz dneva v dan večje, ponarejevalcem pa se ponuja enostavna možnost distribucije ponarejenih izdelkov po celotnem tržišču. Razpon ponarejenih izdelkov je zelo širok in trendi kažejo, da se ponarejevalci ne omejujejo le na luksuzno blago, temveč vedno več izkoriščajo potrošniške dobrine, vključno z vsakdanjimi stvarmi, kot so otroška hrana, kozmetika, zdravila, rezervni deli za avtomobilsko in tudi letalsko industrijo. To predstavlja resno grožnjo za javno zdravje in varnost, saj ti ponarejeni proizvodi niso predmet varnostnih pregledov. Del krivde je tudi na račun potrošnikov, ki se ne zavedajo oziroma se ne želijo zavedati, da gre tako pri proizvodnji kot pri prodaji ponarejenih izdelkov za obliko organiziranega kriminala. Tako s proizvodnjo kot tudi z nakupom kršimo temeljne pravice intelektualne lastnine. Odgovorne službe, ki ščitijo pravice imetnikov blagovnih in storitvenih znamk, so velikokrat nemočne zaradi enormnih razsežnosti trga ponaredkov. Glavni vir ponaredkov predstavljajo predvsem države Vzhodne in Jugovzhodne Azije, med katerimi prednjači Kitajska. Vendar pa je treba poudariti, da zaradi enormnih dobičkov, ki se ustvarijo pri reprodukciji ponarejenih proizvodov, praktično nobena celina kot tudi ne država ni imuna na ponarejevalce. Veliko lahko naredijo podjetja sama s tem, ko zaščitijo svojo blagovno oziroma storitveno znamko. Na voljo imajo zaščito na treh ravneh, in sicer na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Izbira zaščite je odvisna od trga, na katerem posluje podjetje. Za večja podjetja, ki presežejo meje domačega tržišča, je vsekakor smiselno, da znamko registrirajo na evropski oziroma na mednarodni ravni. V raziskovalnem delu smo predstavili, kakšno vrednost predstavljajo tako blagovne kot tudi storitvene znamke njihovim lastnikom oziroma podjetjem. Prav tržna vrednost, ki jo določene znamke dosegajo na trgu, in svetovna razpoznavnost so med glavnimi dejavniki, zaradi katerih so priznane znamke velikokrat deležne ponarejanja. Posledice za podjetja so predvsem zmanjšanje vrednosti izdelkov in upad prihodkov, kar posledično pripelje do manjšega vlaganja v razvoj in investicije. Poudariti je treba, da ponarejanje ne prizadene samo podjetij, temveč celotno družbo. Veliko podjetij je primoranih odpuščati zaradi upada prodaje, kar lahko vodi do resnih socialnih posledic. Prav tako lahko uporaba ponarejenih proizvodov zaradi slabše kakovosti uporabljenih materialov resno ogrozi zdravje potrošnikov. Vse to so problemi, na katere večina potrošnikov ni pozorna, saj jih premami nizka cena. Veliko bolj kot sami potrošniki se problema zavedajo države, ki so zaradi nelegalne trgovine s ponarejenim blagom prikrajšane za davke. Na območju Evropske unije potekajo na vstopnih točkah, kot so pristanišča in letališča, različne akcije s strani carinskih organov, da bi preprečile vstop ponarejenemu blagu na trg. Kljub uspešnosti teh akcij, kar je razvidno iz poročil glede zaseženih količin ponarejenih proizvodov, se število ponarejenih izdelkov na trgih Evropske unije iz leta v leto povečuje, kar nakazuje na nemoč pristojnih organov v boju s ponaredki kot obliko organiziranega kriminala.
Ključne besede: blagovne znamke, storitvene znamke, ponarejanje, organiziran kriminal, intelektualna lastnina
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1008; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici