| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN LOGISTIČNIH CENTROV ZA REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Mateja Žökš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vlogo in pomen logističnih centrov za regionalni razvoj Slovenije ter analizirati značilnosti regionalnega prometa v pomurski regiji za potrebe vzpostavitve logističnega centra Panonija v Lipovcih. Na podlagi tega smo želeli raziskati in predstaviti naravno-geografske prostorske danosti območja ter družbeno-geografske prednosti lokacije za izgradnjo logističnega centra v Lipovcih. V Sloveniji obstajajo trije internacionalni logistični centri, ki so izrednega pomena za njen gospodarski razvoj. Logistični centri regionalnega pomena so še v načrtovanju, saj je za izgradnjo le-teh potrebna dobro razvita prometna infrastruktura. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov ter posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo. Predvidena lokacija logističnega centra Panonija v Pomurju ima ugodno geostrateško lego, saj leži v neposredni bližini V. vseevropskega koridorja, železniške proge in manjših letališč. Prav tako ima lokacija odlične naravnogeografske prostorske danosti in družbenogeografske prednosti, Luki Koper pa omogoča najboljšo lokacijo za povezovanje s trgi na Madžarskem in v Avstriji. Njegova izgradnja bi zelo vplivala na regionalni razvoj pomurske regije, saj bi kompleks logističnega centra omogočal zaposlitev večjega števila delovne sile in s tem zmanjšal veliko strukturno brezposelnost v Pomurju ter povečal nastanek novih podjetij in bruto domači produkt.
Ključne besede: logistični center, logistična platforma, regionalni razvoj, logistični center Panonija, pomurska regija, razvojni načrti, prometna dostopnost
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3180; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (8,65 MB)

2.
REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE
Silvija Gajšek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Regionalizacija Slovenije postane z vstopom v Evropsko unijo pomembna in hkrati nujna točka regionalne politike. Nekatere regije posedujejo boljše razvojne potenciale od drugih. Posledica tega je, da razvojno šibkejše regije začnejo stagnirati v razvoju, kar povzroča zaostajanje v razvoju za razvitejšimi regijami. Regionalna politika v Sloveniji je izrednega pomena, saj je usmerjena k spodbujanju skladnejšega in enakomernejšega razvoja, k zmanjševanju razlik med posameznimi regijami ter krepitvi socialne in ekonomske kohezije. V delu diplomskega seminarja smo primerjali razvitost regij Slovenije. Pri tem smo uporabili različne kazalce razvitosti, kazalce demografskega razvoja, kazalce gospodarskega razvoja in kazalce trga dela in človeških virov. Ugotovili smo, da izmed vseh slovenskih regij najbolj izstopa Osrednjeslovenska regija. To se kaže skozi številne kazalnike, kot na primer presežek delovnih mest nad delovno aktivnim prebivalstvom, bruto plače na zaposlenega, BDP na prebivalca, največji delež prebivalstva z visoko izobrazbo in drugo. Tudi stopnja brezposelnosti je v Osrednjeslovenski regiji nizka, vendar po tem kazalniku najbolj izstopa Goriška regija, ki že vrsto let beleži najnižjo stopnjo brezposelnosti. Med bolj razvite slovenske regije lahko uvrstimo še Obalno—kraško, Gorenjsko, Savinjsko in Goriško regijo. Najmanj razvita regija v Sloveniji je Pomurje, saj praktično zaostaja po vseh kriterijih analize. Velik problem regije predstavlja tudi odliv kadrov, kar je tesno povezano s pomanjkanjem delovnih mest. Iz tega izhaja tudi dejstvo, da je ekonomska moč gospodarstva Pomurske regije bistveno pod slovenskim povprečjem. Pomurska regija je v celoti potrebna precejšnjih sprememb, ki bi lahko prekinile sedanji začarani krog šibke gospodarske moči, pomanjkanja izobraženih kadrov in podjetniške iniciativnosti, brezposelnosti in drugih razvojnih problemov.
Ključne besede: Regionalni razvoj, regionalna politika, Pomurska regija, Slovenija, Evropska unija.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 2672; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (522,74 KB)

3.
ANALIZA STRATEGIJ UPRAVLJANJA S TVEGANJEM ZARADI TOČE V POMURJU Z UPORABO DREVES ODLOČANJA
Maja Bračič, 2010, diplomsko delo

Opis: Toča so ledene kroglice različnih velikosti in oblik, ki padajo na zemeljsko površino z različno močjo. Pomurje je regija, v kateri prevladuje kmetijska proizvodnja, ki je odvisna od večih dejavnikov. V največji meri je odvisna od vremena, na katerega se navezuje tudi diplomska naloga. Za oceno tveganja na poljščinah (koruza, pšenica in oljna ogrščica) zaradi škode od toče je bil uporabljen model drevesa odločanja, po predhodnem izračunu modela kalkulacij za posamezno poljščino. Namen diplomske naloge je bil predstaviti negativne posledice in različne možnosti obrambe pred točo, prav tako je bil namen predvideti tveganja in finančne posledice, s katerimi se kmet srečuje v primeru toče. Predvsem je bil namen dodatno ugotoviti tudi, kolikšna je najnižja ocenjena škoda, pri katerem je zavarovanje pridelka, gospodarsko upravičeno.
Ključne besede: toča, drevo odločanja, Pomurska regija, zavarovanje posevkov
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 1943; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
LIKOVNA VZGOJA V VRTCIH POMURSKE REGIJE
Aleksandra Gider, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovna vzgoja v vrtcih pomurske regije zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo in pomen likovnega izražanja, značilnosti likovnega izražanja mlajših otrok ter razvoj otrokovega likovnega izražanja. Pomembno poglavje predstavlja likovna ustvarjalnost otrok s stopnjami ustvarjalnega procesa in dejavniki ustvarjalnosti. Predstavili smo načine, kako spodbujati likovno ustvarjalnost pri otrocih, in neprimerne postopke, s katerimi le-to zaviramo. Našteli smo glavna likovna področja in bolj podrobno predstavili risarske in slikarske likovne tehnike. Opisali smo, kakšna naj bo likovna ureditev otrokovega okolja, v katerem biva, saj otrok velik del svojega časa preživi v igralnici. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ocenjevalnih listov in intervjuja. Ogledali smo si likovne mape otrok, obiskali vrtce in intervjuvali vzgojiteljice na področju pomurske regije. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.
Ključne besede: likovna vzgoja, predšolsko obdobje, ustvarjalnost, značilnosti likovnega izražanja, risarske likovne tehnike, slikarske likovne tehnike, pomurska regija
Objavljeno: 12.12.2011; Ogledov: 2817; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

5.
Obnovljivi viri energije in njihovo izkoriščanje v Pomurju
Jože Simon Meričnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Obnovljivi viri energije (OVE) so zaradi svoje stalnosti, neškodljivosti okolju in mnogih potencialov izkoriščanja postali pojem, ki ga vedno pogosteje slišimo. Tudi v Pomurju je opazna rast pridobljene električne in toplotne energije iz obnovljivih virov. Energetika je eden od temeljev gospodarskega stanja in razvoja, zato je za regijo ključnega pomena, od kod energijo dobi in po kakšni ceni. Pomembno je, da se čimveč energije pridobi v regiji. V diplomskem delu smo iz uvodnih predstavitev obravnavanega območja in spoznavanj tehnologij obnovljivih virov energije ugotavljali smotrnost izkoriščanja slehernega obnovljivega vira energije v regiji. Pri tem nam je bila v pomoč podrobna analiza naravnih danosti in drugih potencialov le-te. S proučitvijo razvojnih dokumentov na ravni Evropske unije, Slovenije in Pomurja pa smo sklepali, kakšen bo nadaljnji razvoj regije predvsem na energetskem področju in kako ti dokumenti vplivajo na investicije v obnovljive vire energije. Z oceno sedanjega stanja izkoriščanja obnovljivih virov energije v Pomurju in oceno razvoja obnovljivih virov energije v zadnjih letih smo skušali potrditi, katere vire energije je smiselno podpreti v razvojnih dokumentih regije in katere ne.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, pomurska regija, razvojni programi, onesnaževanje okolja, izkoriščanje OVE
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1216; Prenosov: 333 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (11,20 MB)

6.
VPLIV SOCIALNO EKONOMSKIH DETERMINANT ZDRAVJA NA UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI OSNOVNOŠOLCIH V POMURSKI REGIJI
Nataša Veren Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen vpliv socialno ekonomskih determinant zdravja na uživanje sadja in zelenjave pri osnovnošolcih v pomurski regiji. Predstavljen je vpliv izobrazbe, zaposlitve in dohodka staršev v povezavi z uživanjem sadja in zelenjave pri 11-letnikih v pomurski regiji. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni inštrumenti so anketni vprašalniki za vodstva šol, starše in otroke. Vprašalniki vsebujejo kombinirane tipe vprašanj za vodstvo šol in za otroke. Vključujejo metodo jedilnika prejšnjega dne ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil. Rezultati. Analiza anket je pokazala, da osnovnošolci v povprečju zaužijejo 3 enote sadja dnevno, kar pomeni, da s tem zadovoljujejo prehranskim določilom glede količine zaužitega sadja (priporočilo za dnevni vnos za sadje je 160 gramov na dan). V primeru zelenjave pa ugotovimo, da otroci zaužijejo v povprečju dobri 2 enoti zelenjave dnevno. Glede na priporočila (240 gramov zelenjave na dan) bi morali zaužiti vsaj 4, zato lahko rečemo, da ne izpolnjujejo prehranskih določil glede uživanja zelenjave. Iz rezultatov lahko sklepamo, da otroci staršev, ki imajo vsaj višjo stopnjo izobrazbe, zaužijejo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 478,6 gramov na dan), v primerjavi z otroki, ki imajo nižje izobražene starše (povprečno 418,6 gramov na dan). Izkazalo se je, da zaužijejo otroci staršev, ki so brezposelni, celo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 458 gramov na dan) v primerjavi z otroki, ki imajo zaposlene starše (povprečno 435 gramov na dan). Otroci staršev, ki so po poklicu samozaposleni, partnerji, solastniki oziroma lastniki podjetij in intelektualni delavci, zaužijejo v povprečju manj sadja, zelenjave in juh (399 gramov na dan) kot otroci staršev, ki so kvalificirani/nekvalificirani delavci in gospodinje (445 gramov na dan). Sklep. Rezultati so pomembni kot nova spoznanja in temelj za zdravstveno vzgojno delo za povečano uživanje sadja in zelenjave pri preventivnem delu s šolarji.
Ključne besede: osnovnošolci, pomurska regija, sadje in zelenjava, socialno ekonomske determinante
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1175; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
NAČRTOVANJE MALE BIOPLINARNE V POMURSKI REGIJI
Sanja Gojković, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil načrtovati malo bioplinarno, glede na energetski potencial pomurske regije. Namen je bil tudi pokazati sprejemljivost bioplinarn, analizirati trg in vpliv posameznih dejavnikov pri postavitvi le-te. Diplomsko delo opisuje načrtovanje bioplinarne kot izjemno možnost za upoštevanje energetskih ciljev ter nenazadnje kot izjemno investicijsko priložnost. Evropska unija je s pomočjo Direktive 2009/28/ES detajlno definirala cilje glede obnovljivih virov energije. Leta 2009 je Uredba o podporah o odkupu električne energije prebudila zanimanje investitorjev, saj zagotavlja odkup električne energije proizvedene iz OVE za obdobje 10-15 let.
Ključne besede: bioplinarna, obnovljivi viri energije, pomurska regija, bioplin
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 948; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

8.
SPODBUJANJE SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA V POMURSKI REGIJI
Grega Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Za Slovenijo so značilne velike razvojne razlike med posameznimi regijami. Eden izmed ključnih ukrepov za premagovanje razlik med regijami je regionalizacija. Slovenija se je leta 1999 s sprejetjem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) odločila za reformo regionalne politike. To leto kaže na prelomnico v slovenski regionalni politiki, saj se je le ta začela bolj zavzeto in sistematično ukvarjati z medregionalnimi razlikami pri nas. Delovati je začela mreža regionalnih institucij in država je začela podeljevati različne oblike regionalnih spodbud. Pomurska regija med vsemi slovenskimi statističnimi regijami že desetletja najbolj zaostaja v razvoju. Z namenom, da bi se krepila razvojna politika v Pomurski regiji, je bil pri reševanju razvojnih problemov sprejet Zakon o razvojni podpori v Pomurski regiji v obdobju 2010 - 2015 (ZRPPR1015). S sprejetjem tega zakona je bil vzpostavljen institucionalni in finančni okvir za interventno ukrepanje na območju Pomurja. V diplomskem delu se bom posvetil pravni ureditvi regionalnega razvoja v Sloveniji in pa Pomurski regiji, ki je kot rečeno ena izmed najmanj razvitih regij.
Ključne besede: Pomurska regija, regionalizacija, regionalna politika, regionalni razvoj, spodbujanje, regionalizem
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 628; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (401,60 KB)

9.
10.
Pismenost o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi vidiki javnega duševnega zdravja v dveh slovenskih regijah
Kristian Majcen, 2016, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksiozne motnje predstavljata velik javnozdravstveni problem in imata tudi veliko vrzel zdravljenja. Pismenost o duševnem zdravju (PODZ) je koncept, ki se odraža v večjem znanju in ozaveščenosti o duševnih motnjah. Oba dejavnika prispevata k hitrejšemu iskanju pomoči in k boljšemu duševnemu zdravju (DZ). PODZ je v veliki meri odvisna od promocijskih in preventivnih aktivnosti na področju duševnega zdravja, odraža pa se lahko v nekaterih indikatorjih DZ. V študiji nas je zanimalo ali bo v savinjski regiji, v kateri so se v zadnjih letih načrtno lotili ozaveščanja o vsebinah DZ, zaznana večja PODZ kot v pomurski regiji, kjer je opažen bistven primanjkljaj tovrstnih aktivnosti na področju DZ. Na vzorcu odraslih oseb iz pomurske in savinjske regije smo preverili ali obstaja razlika v pismenosti o depresiji ter o anksioznosti. Poleg tega nas je zanimala tudi morebitna povezava PODZ z izraženostjo znakov depresije in anksioznosti ter razlika med regijama v nekaterih kazalnikih DZ. Rezultati naše študije kažejo, da je v savinjski regiji v primerjavi s pomursko regijo zaznana višja pismenost o duševnem zdravju. Razlike so bolj izrazite pri pismenosti o anksioznosti kot pri pismenosti o depresiji. Razlike med regijama v pojavnosti znakov depresije in anksioznosti niso bile opažene, prav tako pa se razlike v PODZ tudi niso enoznačno odražale v kazalnikih duševnega zdravja. Ugotovitve pričujoče študije kažejo, da je med regijami v Sloveniji potrebno odpraviti neenakosti na področju preventivnih in promocijskih aktivnosti in več pozornosti v javnozdravstvenih kampanijah nameniti anksioznim motnjam. Za boljše razumevanje povezanosti PODZ in DZ pa potrebujemo še dodatne raziskave.
Ključne besede: pismenost o duševnem zdravju, depresija, anksiozne motnje, savinjska regija, pomurska regija
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 951; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici