| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPOSLOVANJE POMORŠČAKOV
Klemen Princes, 2010, diplomsko delo

Opis: Delovno pravo za pomorščake je, kot večina pomorskega prava, močno unificirano. Delovna razmerja v pomorstvu so urejena drugače od splošne delovne zakonodaje zato, ker je narava dela drugačna. Pomorščaki so ves čas na ladjah, tudi ko imajo čas za počitek, izpostavljeni so različnim vremenskim vplivom, ob tem pa morajo ves čas skrbeti za varnost plovbe, tovora in posadke. Ker so pogoji dela za vse pomorščake v grobem enaki, so se skozi konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO), delo ITF-ja in, na evropskem nivoju, evropskega socialnega dialoga, tudi pogoji zaposlitve, načina dela, socialnega varstva, dokumentov, odpovedi pogodb, plačil in dopusta močno izenačili. Najnovejša konvencija MOD, Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu, bo, ko bo stopila v veljavo, še dodatno poenotila standarde zaposlovanja in dela. Slovenija sledi razmeram v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: delovno pravo, pomorsko pravo, MOD, IMO, ITF, MLC, SOLAS, MARPOL, STCW
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2114; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (422,54 KB)

2.
PRAVNA UREDITEV ODPRTEGA MORJA
Denis Luthar, 2015, diplomsko delo

Opis: S pojavom globalizacije je odprto morje postalo osnovni povezovalni člen vseh narodov sveta. Velika večina transporta dobrin v svetovni trgovini poteka po morskih poteh. Na njem se izvajajo tudi posamezne turistične in druge zabavne aktivnosti kot so križarjenje, jadranje, potapljanje itd. Odprto morje, kot pomemben vir prehrambene industrije ter ostalih ekonomskih disciplin, državam nudi široka območja za ribolov in drugačne oblike izkoriščanja svojih naravnih bogastev. Zaradi iskanja naravnih virov, kot so nafta in zemeljski plin, države na njem gradijo umetne otoke, naftne ploščadi in druge objekte. Predstavlja tudi pomembno sredstvo komunikacije, na morskem in oceanskem dnu pa se za ta namen polagajo podmorski kabli in cevovodi. Z razvojem tehnologije je odprto morje postalo tudi dostopnejše za znanstveno raziskovanje. Največje težave pa pri dejavnostih na odprtem morju predstavljajo prekomerno izkoriščanje živih bogastev, onesnaženje, poseganje v občutljive morske ekosisteme in življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter nekatere vrste kaznivih dejanj, med katerimi je najbolj problematično piratstvo. Zaradi vsega navedenega je izrednega pomena, da so pravice in obveznosti držav v odnosu do odprtega morja natančno določene s predpisi mednarodnega prava. S pravili mednarodnega značaja in primernim mehanizmom za reševanje sporov se tako zagotavlja svetovni red in mir. Odprto morje je objekt mednarodnega prava, s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 pa je določen njegov pravni položaj, ki narekuje šest osnovnih svoboščin. Med njimi so pravica svobodne plovbe, pravica preletanja, svobodno polaganje podmorskih kablov in cevovodov, pravica do gradnje umetnih otokov in drugih objektov, upravičenje do svobodnega ribolova ter pravica do znanstvenega raziskovanja. Izvajanje naštetih svoboščin pa ne sme ovirati interesov drugih držav. Uporaba odprtega morja je omejena za miroljubne namene, upravičeni subjekti pa si ne morejo veljavno prilaščati njegovih delov. Konvencija v okviru pravice o svobodni plovbi določa tudi obveznosti držav v zvezi z registracijo ladij in uporabo državne zastave. Nadalje Konvencija prepoveduje kazniva dejanja piratstva, transporta sužnjev, prometa z drogami in nepooblaščenega radijskega oddajanja na odprtem morju ter natančno opredeljuje pravico do zasledovanja v primeru lova na kriminalce. Države poziva k sodelovanju in jih obvezuje k sprejemanju ukrepov za ohranjanje živih bogastev odprtega morja ter ukrepov za varovanje morskega okolja. V nalogi je opredeljen pravni okvir, v katerem so zajete najpomembnejše pravne značilnosti odprtega morja, splošna načela in določbe ter posamezne pravice in obveznosti držav iz glavnih področij njegove uporabe. Predstavljeno je tudi Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo kot poglavitni organ odločanja v sporih v zvezi z uporabo in razlago mednarodnopravnih določb odprtega morja. Z obravnavo izbranih primerov iz njegove prakse je natančneje razložena vsebina nekaterih načel in splošnih določb.
Ključne besede: pomorsko mednarodno pravo, odprto morje, režim odprtega morja, ohranjanje in gospodarjenje z živimi bogastvi odprtega morja, znanstveno raziskovanje, varovanje in ohranjanje morskega okolja, pregon piratov, UNCLOS, ITLOS
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1315; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
ZADEVI M/V SAIGA IN MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO PRAVO
Sara Tomažič-Gošnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Leta 1997 je bil pred Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (ITLOS) v obravnavo predložen spor med Saint Vincentom in Grenadinami ter Gvinejo, glede tankerja »Saiga«, ki je plul pod zastavo Saint Vincenta in naj bi kršil pravice Gvineje v njeni izključno ekonomski coni, s tem ko je ribiškim ladjam prodajal gorivo. Gvineja je zato ladjo in njeno posadko zadržala, tovor pa zasegla. Šlo je za zadevi M/V Saiga št.1 in M/V Saiga št. 2. To sta bili hkrati tudi prvi zadevi, ki ju je obravnavalo zgoraj navedeno sodišče. Vzporedno je bil spor obravnavam tudi pred gvinejskimi sodišči. V zadevi M/V Saiga št. 1, je šlo za postopek za takojšnjo izpustitev zadržane ladje in njene posadke, proti položitvi ustrezne garancije oz. zavarovanja, po 292. členu Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. V zadevi M/V Saiga št. 2 pa je v prvi fazi šlo za zahtevo za začasne ukrepe, podano s strani St. Vincenta, v drugi fazi pa je šlo za obravnavo vsebinskih vprašanj spora, kot so npr. ugotovitev pravic in pristojnosti obalne države v svoji izključno ekonomski coni, kršitev svobode plovbe, upravičenost in sorazmernost pregona in zaustavitve ladje itd.
Ključne besede: izključna ekonomska cona, Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo, postopek za takojšnjo izpustitev ladij po 292. členu, zahteva za začasne ukrepe, zadevi M/v Saiga št.1 in 2
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1093; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (458,17 KB)

4.
Mejna problematika Slovenija - Hrvaška
Rok Setnikar, 2015, diplomsko delo

Opis: V Jadranskem morju in med kopnimi ozemlji novonastalih držav po razpadu nekdanje Jugoslavije smo vse od razglasitve samostojnosti priče zanimivem pojavu. Nobena od novonastalih držav (nekdanjih republik zvezne države) s svojimi sosedi še ni pogodbeno rešila svojih mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju. Celo več, nekatere novonastale države so se od leta 1991 naprej večkrat enostransko odločale za razglasitev določenih delov ozemlja ali morskega prostora kot svojega ozemlja, zavedajoč se, da ta ozemlja in enotni Jadranski morski prostor še niso mednarodnopravno razdeljena z dvostranskimi mejnimi pogodbami. Opisali smo najnovejša prizadevanja nekaterih evropskih regij za samostojnost ali večjo avtonomijo, kot jo imajo danes v nacionalnih državah in nekoliko širši pogled na risanje novih mejnih zemljevidov na območjih z veliko nerešenimi ozemeljskimi vprašanji, s katerimi širše območje sveta vstopa v nemiren čas, v katerem je težko doseči mednarodno soglasje. Taka stališča in enostranska dejanja nekaterih novonastalih držav v odnosu do svojih sosed so v zadnjih 23 letih prinašala vrsto mejnih in delimitacijskih sporov tako na kopnem kot na morju ter vrsto medsebojnih političnih zaostritev in soobtoževanj, pogajanj, številne poskuse sklepanja meddržavnih sporazumov, posredovanja vidnih svetovnih političnih osebnosti in uradnih organov EU, vendar niso prinesla uspeha v smislu sklenitve dvostranskega sporazuma o meji. V tem primežu neuspešnih dogovarjanj in stalnih mejnih incidentov sta se znašli tudi obe novonastali državi na tleh nekdanje Jugoslavije: Slovenija in Hrvaška. Slednja poleg nerešene meje s Slovenijo nima rešenega nobenega spornega mejnega vprašanja, prav tako tudi ne s Srbijo na kopnem in na Donavi, ne z Bosno in Hercegovino na kopnem in na morju in ne s Črno goro na morskem delu. Ti nerešeni mejni spori očitno niso bili dovolj trden razlog za nesprejem Hrvaške kot osemindvajsete članice v Evropsko unijo v letu 2013. Eden izmed posrednih pogojev za sprejem v povezano družino evropskih narodov je bila tudi zahteva za ureditev mejnega vprašanja z Republiko Slovenijo, kot polnopravno članico EU. Tako je bil proces reševanja nerešene državne meje med državama ponovno odprt v letu 2009 s posredovanjem komisarja za širitev EU Ollija Rehna, ki je rezultiral Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisan v Stockholmu, s katerim sta državi mejni spor na kopnem in delimitacijski spor na morju prepustili ad-hoc mednarodnemu arbitražnemu sodišču, ki bo v naslednjih letih z obvezujočo razsodbo rešil dolgotrajni spor med državama. V diplomski nalogi smo podrobno predstavili točke nesoglasja na kopnem in na morju, zahteve in pričakovanja Slovenije v tem arbitražnem postopku ter pravne posledice arbitražne razsodbe. Omenili smo tudi nekaj mednarodnih razsodb v mejnih in delimitacijskih sporih, ki so podobne mejnemu sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Ključne besede: mednarodno pravo, državne meje, pomorsko mednarodno pravo, morski prostor, arbitraža, arbitražno sodišče, arbitražni sporazum, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 934; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
KAZNIVA DEJANJA NA LADJI
Sara Mernik, 2015, diplomsko delo

Opis: Problematika kaznivih dejanj na ladji sega globoko v preteklost. Skozi zgodovino se je mednarodno pomorsko pravo razvijalo in dosegalo velike spremembe. Na tem področju je temelji pravni akt Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki je tudi osrednji temelj te diplomske naloge. Konvencija obsega široko problematiko mednarodne pomorske plovbe, med drugim pa ureja tudi kazniva dejanja na ladji. Kot taka so opredeljena dejanja piratstva, prepovedane trgovine s sužnji, dejanja nedovoljenega radijskega ali televizijskega oddajanja in trgovina s prepovedanimi drogami. Izpostavila sem tudi problematiko mednarodnega terorizma na morju, ki ga ne moremo enačiti s piratstvom. Mednarodni pomorski terorizem pa je bil povod za nastanek Konvencije za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe, ki nekoliko podrobneje opredeljuje kazniva dejanja oboroženega ropanja ladij. Ta Konvencija pa se razlikuje od Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu tudi po tem, da zanjo ne velja univerzalna jurisdikcija, ki velja za Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu. Prav tako se konvenciji razlikujeta po kraju, kjer je lahko izvršeno kaznivo dejanje. Za obstoj konvencij gredo zasluge Organizaciji Združenih Narodov, ki je na tem področju gonilna sila in skupna točka pri pogajanjih med državami. K lažjemu delu in urejanju celotnega pomorskega prava pa pripomoreta tudi Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodni tribunal za pravo morja.
Ključne besede: mednarodno pomorsko pravo, Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu, piratstvo, trgovina s sužnji, nedovoljeno radijsko ali televizijsko oddajanje, trgovina z drogami, mednarodni pomorski terorizem
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 761; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (498,83 KB)

6.
Mednarodnopravno varstvo morja s poudarkom na predpisih, ki urejajo onesnaževanje morja z nafto
Jernej Rančnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavim mednarodnopravno varstvo morja s poudarkom na predpisih, ki urejajo onesnaževanje morja z nafto. Življenjsko okolje v katerem živimo je vedno bolj onesnaženo. Zaradi tega ohranjanje in varstvo morja ni več interes posameznika, ampak postaja problem celotne mednarodne skupnosti. Težav ni mogoče rešiti le z uporabo notranjega prava držav, zato v ospredje prihajajo pomembni dvostranski in večstranski dogovori držav ter akti mednarodnih organizacij. V začetnem delu naloge natančneje opredelim pojem in pomen mednarodnega pomorskega prava ter bralca seznanim z mednarodnimi organizacijami, ki sprejemajo akte in bistveno pripomorejo k varstvu morja pred onesnaževanjem. V osrednjem delu predstavim vse najpomembnejše mednarodne instrumente, ki se nanašajo na prepoved onesnaževanja morja z nafto, varovanje človeških življenj na morju, varno upravljanje ladij, usposabljanje pomorščakov, intervencije obalnih držav na odprtem morju v primeru onesnaženja z nafto in odgovornost za onesnaženje morja z nafto. Prav tako predstavim razloge in posledice nastanka mednarodnih instrumentov, ki urejajo onesnaževanje morja z nafto s posameznimi primeri nesreč tankerjev. Na koncu diplomskega dela navedem in opišem tudi najpomembnejše enostranske pravne akte držav in predstavim sklepno razmišljanje - ali vsi navedeni predpisi zagotavljajo potrebno pravno varstvo problema onesnaževanja morja z nafto ali pa bo potrebno sprejeti še nekoliko strožje predpise.
Ključne besede: Mednarodna pomorska organizacija, pomorsko mednarodno pravo, razlitje nafte, konvencija, onesnaževanje morja z ladij, protokol, odgovornost.
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (822,23 KB)

7.
Pravice in obveznosti pomorščakov pri zaposlitvi
Renata Hodošček, 2016, diplomsko delo

Opis: Delo pomoščakov, zaradi narave dela in specifike pomorskega prava, predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovno pravnih razmerjih. Pomorsko pravo je na podlagi različnih običajev ter zakonov močno unificirano in realativno enako veljavno na globalnem nivoju. Pomorščake lahko štejemo kot poseben poklic, ki se od drugih razlikuje po zahtevi za neprekinjeno prisotnost pri delu, po izpostavljenosti nepredvidenim vremenskim razmeram in morskim pogojem ter po pogojenosti različnim administrativnim in birokratskim ureditvam različnih držav. Iz teh razlogov so se mednarodne organizacije, kot so Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, močno borile za enotno in ozko delovno pravno ureditev položaja pomorščakov in za njihove pravice iz delovno pravnih razmerji. Skozi ureditev Pomorskega zakonika in ratifikacije mednarodnih konvencij, je tudi Republika Slovenija svoje pomorsko pravo približala in izenačila z mednarodnimi pravnimi akti, veljavnimi na vseh morjih ter tako uredila in omogočila pravice in pogoje za opravljanje tega specifičnega poklica.
Ključne besede: pomorsko pravo - zaposlovanje pomorščakov - socialne pravice pomorščakov - Mednarodna organizacija dela (MOD) – Mednarodna pomorska organizacija (IMO) - Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu (MLC) - Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (STCW) - pogodba o zaposlitvi pomorščakov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Pravna ureditev teritorialnega morja
Jana Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino se je pomen morja povečeval. S povečanje potrebe po trgovanju, izmenjevanju dobrin je morje postalo pomembna transportna pot. Z razvojem ribolova, svetovne trgovine, izkoriščanja naravnih bogastev pa se je pomen morja za države še povečeval. Teritorialno morje je objekt mednarodnega prava. S Konvencijo o teritorialnem morju in zunanjem pasu so poskušali urediti pravne značilnosti teritorialnega morja. To jim v celoti ni uspelo in zato je določanje širine teritorialnega morja ostalo prepuščeno obalnim državam. Spore v zvezi s teritorialnim morje so države članice dolžne reševati v skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki je zajeto že v Ustanovni listini ZN. Ta hkrati določa tudi institucije, na katere se lahko obrnejo države članice v primeru, da pri reševanju sporov ne zadošča metoda mirnega reševanja. V diplomskem delu so zajete pravne značilnosti teritorialnega morja, režim v teritorialnem morju, pravice in obveznosti držav v njem. Predstavljeni sta dve instituciji za reševanje sporov med državami članicami, in sicer ITLOS in ICJ. Predstavljene so tudi dejavnosti na področju pomorskega mednarodnega prava, ki jih izvaja OZN in dejavnosti, ki jih izvaja EU. Nekaj pozornosti je posvečene tudi primeru Corfu channal.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, pomorsko mednarodno pravo, teritorialno morje, režim v teritorialnem morju, pravica do neškodljivega prehoda, Corfu channal case
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 679; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (885,47 KB)

9.
Mednarodna pomorska organizacija s poudarkom na predpisih, ki urejajo varnost plovbe
Katja Vajksler, 2018, diplomsko delo

Opis: Morje pokriva 70% zemeljske površine in je z razvojem plovbe postalo pomembna prometna povezava. Zaradi številnih nesreč, ki so se zgodile na morju, je postalo jasno, da obstoječa pravila ne zagotavljajo zadostne varnosti na morju. Najboljši način za izboljšanje varnosti je z razvijanjem mednarodnih predpisov, ki jim sledijo vse plovne države. Iz tega razloga je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija (IMO), kot specializirana pomorska agencija v okviru ZN. Njena naloga je s sodelovanjem spodbuditi varen, okolju prijazen, učinkovit in trajnosten ladijski promet. To bo doseženo s sprejetjem najvišjih izvedljivih standardov pomorske varnosti in zaščite, učinkovitostjo navigacije ter preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja z ladij in tudi z učinkovitim izvajanjem instrumentov IMO, z namenom njihove splošne in enotne uporabe. Že od začetka svoje ustanovitve je razvijala nove konvencije, ko so se pojavile potrebe in zagotavljala, da so obstoječi instrumenti v koraku s spremembami v pomorski tehnologiji. Varnost na morju je bila in ostaja še vedno najpomembnejša naloga organizacije, zaradi česar je na tem področju razvila številne konvencije. Najpomembnejša med njimi je Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), ki je v diplomskem delu podrobno predstavljena. Predstavljeni pa sta tudi Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (STCW) ter na kratko Mednarodna pravila o izogibanju trčenj na morjih (COLREGs). V diplomskem delu so zajete tudi značilnosti pomorskega mednarodnega prava ter pomembne informacije o organizaciji IMO.
Ključne besede: pomorsko mednarodno pravo, Mednarodna pomorska organizacija, varnost plovbe, varstvo človeškega življenja na morju, standardi usposabljanja, izogibanje trčenju na morjih
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 205; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici