1. Vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja : diplomsko deloLarisa Mlakar, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, njuno pedagoško delo in strokovne hospitacije. Podrobneje smo opredelili, kaj sploh so strokovne hospitacije, kdo jih lahko izvaja in kdaj se opazovalec po navadi odloči za izvajanje teh. Pomemben je tudi pogovor po izvedbi hospitacije, zato smo podrobneje pisali tudi o tem. Ob vsem tem pa smo raziskali tudi vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli anketiranje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kako pogosto se izvajajo strokovne hospitacije, katere strokovne hospitacije po mnenju anketirancev bolje prispevajo k profesionalnemu razvoju ter kako strokovni delavci doživljajo strokovne hospitacije in pogovor, ki sledi po njih. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in pridobljene rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da velik delež anketirancev meni, da kolegialne strokovne hospitacije precej prispevajo k ustreznejšemu profesionalnemu razvoju, a so poudarili, da tako ravnateljeve kakor kolegialne strokovne hospitacije v vrtcih potekajo redko.
Ključne besede: profesionalni razvoj, ravnateljeve strokovne hospitacije, kolegialne strokovne hospitacije, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (2,08 MB) |
2. Na umetni inteligenci temelječi pomočniki v sklopu skaliranih metod agilnega razvoja : magistrsko deloVasilka Saklamaeva, 2023, magistrsko delo Opis: Pristopi skaliranega agilnega razvoja se vedno pogosteje uporabljajo v sodobnem programskem inženirstvu, kar organizacijam ob izboljšani ekipni dinamiki omogoča doseganje višje produktivnosti in kakovosti izdelkov. Vključitev umetne inteligence (angl. Artificial Intelligence, AI) v metode skaliranega agilnega razvoja se je pojavila kot odgovor na nenehno povpraševanje po poenostavljenih postopkih in vse večjo kompleksnost razvojnih projektov in vzdrževanja programske opreme. V zaključnem delu se bomo posebej osredotočili na pomočnike, ki temeljijo na AI. Izvedli bomo sistematičen pregled literature, s katerim nameravamo preučiti trenutno stanje raziskav, ki se križajo s skaliranim agilnim razvojem. Pregled vključuje metodologijo za iskanje, izbiro in vrednotenje najrazličnejših publikacij iz izbranih digitalnih knjižnic in baz. Glavni cilj je povzeti in organizirati predhodne raziskave o pomočnikih, ki temeljijo na AI, v metodah skaliranega agilnega razvoja s poudarkom na njihovih zmogljivostih, učinkih na rezultate projekta in potencialnih težavah, ki jih lahko povzročijo. Na takšen način nudimo vpogled v najsodobnejše pomočnike, ki temeljijo na AI, v kontekstu skaliranega agilnega razvoja.
Ključne besede: umetna inteligenca, pomočniki, agilni razvoj, skalirani agilni razvoj, LeSS, SAFe
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 502; Prenosov: 204
Celotno besedilo (3,10 MB) |
3. Sodelovanje in komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki v času vzgoje in izobraževanja na daljavo : diplomsko deloTamara Kaučevič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje in komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki v času vzgoje in izobraževanja na daljavo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen komunikacije ter natančno opisali vlogo komunikacije med starši in vzgojitelji. Nato smo opredelili sodelovanje nasploh in pomen sodelovanja in komuniciranja med starši, vzgojitelji in otroki, opredelili izobraževanje na daljavo ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V zaključku smo povezali vidik komunikacije, vezan na sodobno tehnologijo in opredelili sodelovanje in komunikacijo v času vzgoje in izobraževanja na daljavo. V empiričnem delu smo raziskali sodelovanje in komunikacijo med vzgojitelji, starši in otroki v času, ko sta vzgoja in izobraževanje potekala na daljavo. Zanimalo nas je, katerih oblik komuniciranja in sodelovanja s starši se poslužujejo vzgojitelji v času epidemije. Hkrati nas je zanimala razlika med sodelovanjem med vzgojitelji in starši v živo ter njihovim sodelovanjem na daljavo. Zanimalo nas je, ali je za vzgojitelje pomembna komunikacija s starši. Raziskati smo želeli, ali se komuniciranje in sodelovanje s starši ter otroki razlikuje glede na delovno mesto. Prav tako smo želeli raziskati, ali imajo strokovni delavci vrtca možnost komuniciranja z otroki na daljavo. Osredotočili smo se tudi na prednosti in slabosti komunikacije in sodelovanja med starši in vzgojitelji na daljavo. Na koncu smo se osredotočili na to, ali so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zadovoljni s komuniciranjem in sodelovanjem s starši in otroki v času epidemije.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, komunikacija, pomočniki vzgojitelja, sodelovanje, starši, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1665; Prenosov: 261
Celotno besedilo (616,75 KB) |
4. Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcaMonika Žunko, 2020, magistrsko delo Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami.
Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019.
Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 2462; Prenosov: 805
Celotno besedilo (1,60 MB) |
5. USPEŠNOST PROJEKTA VKLJUČEVANJE ROMOV V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJEAnita Majcen, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomski nalogi smo osvetlili romsko problematiko na področju vzgoje in izobraževanja. Namen naloge je preučiti dejavnike, ki vplivajo na učno vzgojne procese romskih otrok, ter ugotoviti kakšni so rezultati projekta »Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje«.
Romi so v svoji zgodovini doživljali socialno izključenost, diskriminacijo in mnogi od teh negativnih dejavnikov so ostali še danes. Temelj za njihov boljši razvoj in boljši družbeni položaj zagotovo predstavlja izobraževanje. Na področju Slovenije se je velik premik pri izobraževanju Romov začel s sprejetjem projekta »Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje«.
V diplomski nalogi smo s pomočjo anket in intervjujev pridobili pomembne podatke o uspešnosti projekta. Anketirali smo tri romske pomočnike in sedem učiteljev razrednega pouka ter intervjuvali 29 staršev romskih otrok, ter 9 romskih otrok. Eden od ciljev naloge je predstaviti področja uspešnosti dela romskih pomočnikov. Rezultati kažejo, da se je z vključitvijo romskih pomočnikov izboljšal obisk pouka, motiviranost za izobraževanje je narasla in tudi učni uspeh romskih otrok je boljši. Romski pomočniki predstavljajo most med šolo in romsko skupnostjo. Z njihovo pomočjo se je komunikacija med izobraževalnimi institucijami in romsko skupnostjo vidno izboljšala. To se kaže predvsem pri večjem sodelovanju staršev romskih otrok z šolo, prav tako pa so bolj motivirani za izobraževanje svojih otrok. Na osnovi dobljenih rezultatov menimo, da bi morali še naprej graditi na integraciji, medkulturnosti in izobraževanju romskih otrok, saj to predstavlja velik kapital za njihovo prihodnost.
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romski pomočniki, integracija, uspešnost, medkulturnost
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romski pomočniki, integracija, uspešnost, medkulturnost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 2062; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,43 MB) |
