| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIKRITI KURIKULUM V VRTCIH
Sabina Movrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 1999 je bil v Republiki Sloveniji sprejet Kurikulum za vrtce, ki je vpeljal reformo ter prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema. Vendar pa poleg uradnega kurikuluma obstaja še t.i. prikriti kurikulum, ki veliko bolj vpliva na vzgojo otrok. K prikritemu kurikulumu sodi vse, kar je v vrtcu samoumevnega in v zvezi s čimer otroci pogosto nimajo izbire: dnevni red in urejenost vrtca, potek hranjenja in spanja, način organiziranja in izbor dejavnosti in še kaj. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, katere lastnosti naj bi otroci po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pridobili doma in katere v vrtcu, kakšno je stališče vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic do različnih trditev v zvezi s hranjenjem, pitjem, spanjem, higieno otrok, ureditvijo prostora in dnevno rutino. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kakšen je njihov vpliv in kakšen je vpliv otrok na odločitve v vrtcu. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic, zadovoljstvo vzgojiteljic/pomočnic vzgojiteljic z izbiro svojega poklica in glede na samooceno seznanjenosti s Kurikulumom za vrtce. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic večinoma menijo, da bi naj otroci v domačem okolju pridobili lastnosti kot so samostojnost, lepo vedenje ter strpnost in spoštovanje do drugih. Med pomembne lastnosti, ki bi jih naj otok pridobil v vrtcu pa uvrščajo sposobnost reševanja sporov z vrstniki, gibalne spretnosti, zaupanje vase, samostojnosti pri izbiri in odločanju ter kreativnost. Po mnenju vzgojiteljic/ pomočnic vzgojiteljic je pomembno, da ima vzgojiteljica razvite čustvene komponente, kot so prijaznost, ljubezen do otrok, strpnost (do razlik, odstopanj) in spoštovanje otok. Po lastni oceni vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic v največji meri odločajo o organizaciji in vsebini prireditev in praznovanj — torej le o neposrednem vzgojnem delu oziroma izvajanju kurikuluma. Ugotovili smo, da imajo izjemno malo vpliva na vse ključne razvojne odločitve v vrtcu. Prav tako smo ugotovili, da je stopnja participacije pri otrocih še nižja kot pri vzgojiteljicah. Vzgojiteljice/pomočnice vzgojiteljic ocenjujejo, da otroci zelo redko sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje v vrtcu. Menimo pa, da bi glede odločitev v vrtcu morali v večji meri vključiti tako mnenje vzgojiteljice kakor tudi želje otrok, saj so oni tisti, ki velik del svojega vsakdana preživljajo v vrtcu.
Ključne besede: prikriti kurikulum, Kurikulum za vrtce, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, vrtec
Objavljeno v DKUM: 18.07.2013; Ogledov: 15718; Prenosov: 3756
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
OSVEŠČENOST VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC O RAKU DOJK
Vesna Kuhar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Osveščenost vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o raku dojk je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del predstavlja: zgradbo dojke, rak dojke, vrste raka dojke, dejavnike tveganja in sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, diagnostiko in zdravljenje ter preventivo raka dojk. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med 50 vzgojiteljicami in 50 pomočnicami vzgojiteljic v devetih enotah Vrtca Ptuj, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic osveščene o raku dojk, o možnih dejavnikih tveganja, simptomih te bolezni ter o poznavanju in izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje raka dojk. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analiza rezultatov raziskave je pokazala, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dobro osveščene o raku dojk, sumljivih znamenjih in dejavnikih tveganja za nastanek bolezni ter o izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanja raka dojk.
Ključne besede: osveščenost, rak dojke, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 1967; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici