1. Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Kosi, 2023, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Ključne besede: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
2. Kibernetsko nasilje nad ženskami v Sloveniji : magistrsko deloNeža Flac, 2022, magistrsko delo Opis: Spletno nasilje je nova oblika nasilja, ki v zadnjih letih narašča. Danes je to vse pogostejša dejavnost, ki prizadene različne skupine ljudi, med katerimi pa so najbolj izpostavljene osebe ženskega spola, ki so tudi najpogosteje žrtve. Spletno nasilje se nad njimi izvaja vsakodnevno in lahko za seboj pusti hude posledice, ki se s spletnega okolja lahko prenesejo tudi v realni svet. Prav zaradi takšnih razlogov je zelo pomembna pomoč žrtvam in nudenje zaščite. S tem, ko se žrtve počutijo varno, lahko tudi spregovorijo o svojih izkušnjah in s tem pomagajo in opogumijo druge osebe, da se izpovejo.
Ženske so žrtve različnih spletnih dejanj, med katerimi so zelo pogosta kazniva dejanja, ki vsebujejo neprimerno spolno vsebino. Velikokrat so prisiljene tudi izvrševati določene dejavnosti, saj jim v primeru upora sledijo grožnje in izsiljevanje.
Največkrat pa spletno nasilje izvajajo moški, ki si lastijo občutek moči in nadvlade nad ženskami. Pogosto menijo, da so glavni in da je kibernetski prostor namenjen le njim. Velikokrat želijo ženske izriniti in jih osramotiti. Največkrat pa moškim predstavljajo problem ženske, ki so bolj izobražene in bolj uspešne od njih. Moški storilci se pogosto skrivajo za lažnimi profili, preko katerih izvajajo nasilje. To je zanje nekakšna prednost, ampak se velikokrat ne zavedajo, da se tudi lažne profile da odkriti.
Zelo pomembno je tudi, da se žrtvam pomaga na različne načine, za kar skrbijo različne organizacije in osebe. Pomoč pa jim nudijo na različne načine, ki žrtvam olajšajo določene situacije.
Velik pomen pred tem, da postanemo žrtve spletnega nasilja, pa imajo tudi najrazličnejši preventivni ukrepi, s katerimi že sami veliko storimo za našo varnost. Pomembno za zaščito pa je tudi, da o dejavnostih, ki jih izvajamo na spletu dobro premislimo in se prepričamo, da je stvar, ki jo želimo izvesti primerna in si to želimo. Važno pa je tudi, da si vzamemo čas in o stvareh dobro premislimo in da podatke delimo le z osebami, katerim zaupamo, ostalim pa omejimo ali preprečimo dostop do njih.
Ključne besede: kibernetsko nasilje, pomoč žrtvam, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 910; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Odnos do spolnih zlorab otrok v Sloveniji : magistrsko deloSabrina Tomažič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj.
V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki.
V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 1442; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,21 MB) |
4. Psihične posledice žrtev hišnih vlomov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTajda Srečnik Cordin, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o vlomih na splošno, o njihovih posledicah in žrtvah. Vlom je pri nas vsakodnevni pojav in se vedno bolj pogosto dogaja. Veliko ljudi se je že srečalo z vlomom ali pa vsaj poznajo kakšno žrtev. Temo sem si izbrala z namenom, da raziščem, kaj doživljajo žrtve vloma in kakšne so razlike v doživljanju glede na spol.
Prvi del diplomske govori bolj o vlomu na splošno. Predstavljena je definicija vloma, načini vlamljanja, kako se preiskovalci lotijo preiskave vloma, kdaj se zgodi največ vlomov in kakšna je statistika vlomov v Sloveniji glede na pretekla leta. Za dokazovanje vloma so za preiskovalce zelo pomembne sledi in priče. Sodelovanje med pričo in preiskovalcem je pomembno z vidika pridobivanja informacij. Predstavljeni so tudi vlomilci — kakšne vrste vlomilcev poznamo in kako jih z vlomi zaznamujemo.
Drugi del naloge je pomembnejši in se nanaša na žrtev in njene posledice. Žrtve vloma doživijo psihične in materialne posledice. Za žrtev imajo večjo težo psihične posledice. Pri tem se reakcije na vlom razlikujejo po spolu. Preteklost in osebnost žrtve imata močan vpliv na to, kako žrtev reagira na vlom. Vse žrtve namreč ne reagirajo enako na vlom in pri prizadetih se pojavijo različna čustva. Vlom pomeni za žrtve ogromen stres, zaradi česar se razvijejo različna čustva. Med najpogostejšimi so: strah, jeza, jok, obup, šok, tesnoba, panična motnja, depresivnost, žalost …
V nadaljevanju je predstavljena tudi viktimologija, veda, ki se ukvarja z žrtvijo. Viktimologi raziskujejo dejavnike viktimologije, zakaj se ponavlja, kakšne so njene posledice na žrtev. Te so predvsem psihične narave in pogosto se pojavi tudi posttravmatska stresna motnja. To je motnja, ko žrtev po doživetju potencialno travmatičnega dogodka razvije nadaljnje travmatične težave.
Ključne besede: vlomi, storilci, posledice, žrtve, čustva, psihične posledice, viktimologija, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1549; Prenosov: 163
Celotno besedilo (532,34 KB) |
5. Delo nevladnih organizacij pri obravnavanju žrtev partnerskega nasilja : magistrsko deloSergeja Kos, 2017, magistrsko delo Opis: Upati, da bo enakopravnost med spoloma kdaj v celoti zagotovljena, je najverjetneje utopično. Skozi analizo zadnjih treh desetletij, odkar se je pri nas začela pogosteje odpirati problematika nasilja v družini, pa je bilo na tem področju storjenih ogromno premikov v pozitivne smeri. Na podlagi feminističnih gibanj so se razvile močne in zelo učinkovite nevladne organizacije, katerih pomembnost se najbolj pokaže v psihosocialni pomoči žrtvam, spremstvu žrtve na različne institucije in pomoči pri nastanitvi žrtve v varno in zaupanja vredno okolje. Nevladne organizacije za zaščito in pomoč žrtvam izvajajo ogromno aktivnosti, dejavnosti in različnih projektov. Posebej aktivne so v času okoli 25. novembra, ki predstavlja mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Priporočljivo in hkrati nujno je sodelovanje nevladnih organizacij z varnimi hišami, kriznimi centri ter vladnimi organizacijami, kot so policija in centri za socialno delo. Dva pomembna koraka zakonske ureditve nasilja v družini predstavljata sprejetje novega Kazenskega zakonika (KZ-1) iz leta 2008 in ratifikacija Istanbulske konvencije, katero je Slovenija slavila leta 2014. Kazenski zakonik je statistiko prijavljenih kaznivih dejanj nasilja v družini v letu 2009 dvignil za dobrih 1000 %, od takrat naprej pa število vsako leto nekoliko upade. Od približno 1500 kaznivih dejanj nasilja v družini jih najmanj 95 % povzročijo moški. Še vedno ostaja problem prikritega partnerskega nasilja, saj žrtve zaradi različnih razlogov partnerjevih prepovedanih dejanj ne prijavijo. Posledično se velika večina tovrstnih kaznivih dejanj izvaja daljše časovno obdobje, preden so zaznana in prijavljena pristojnim institucijam.
Ključne besede: nasilje, partnersko nasilje, žrtve, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.05.2017; Ogledov: 1650; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Nasilje nad starejšimi v institucionalnem in domačem okolju : magistrsko deloTeja Primc, 2016, magistrsko delo Opis: Nasilje nad starejšimi je na splošno v zadnjih letih pritegnilo veliko pozornosti tako strokovne kot laične javnosti. Sprejeti so bili številni zakoni in ukrepi ter vzpostavljeni programi za pomoč žrtvam nasilja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena problematika vse večjega staranja prebivalstva, diskriminacijsko vedenje družbe do starostnikov ter nasilje nad njimi. Nadaljevanje naloge obsega dejavnike tveganja za pojav nasilja pri storilcu in žrtvi ter vpliv skupnosti, družbe in medsebojnih odnosov na to problematiko. Predstavili smo tudi zakonsko ureditev tega pojava in izpostavili glavne nosilce odgovornosti za zaščito starostnikov, ki so žrtve nasilja. Omenili smo tudi organizacije in institucije, na katere se starostniki lahko obrnejo po pomoč, če se znajdejo v stiski.
Z izvedbo vprašalnika smo skušali ugotoviti kje se nasilje pojavlja, v kakšni obliki, nad kom se najpogosteje izvaja in kdo so povzročitelji. Sodelovalo je 43 moških in 177 žensk, od tega 131 prebivalcev domov za starejše občane v Ljubljani in 89 občanov, ki še vedno živijo doma. Vzorčni okvir je zajemal osebe, starejše od 65 let, orientirane v času, prostoru in kraju. Zlorabljenih je bilo 47 posameznikov, od tega 30 v domačem okolju, kjer je prevladovalo psihično nasilje, zanemarjanje in ekonomsko nasilje s strani drugih sorodnikov, partnerjev in potomcev ter 17 v domovih starejših občanov, kjer je prevladovalo psihično, ekonomsko in fizično nasilje s strani sostanovalcev in negovalnih oseb. Največ žrtev je bilo starejših od 75 let, večina je bila žensk. Telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov povzročitelja sta bila glavna vzroka za pojav nasilja.
Ključne besede: starejši, starostniki, nasilje, zlorabe, preprečevanje, pomoč žrtvam, raziskave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.01.2017; Ogledov: 2575; Prenosov: 495
Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. Posttravmatski sindrom žrtev spolnih zlorab : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloNina Martinčič, 2016, diplomsko delo Opis: Posttravmatska stresna motnja je duševna bolezen. Pojavi se, ko je posameznik žrtev hudega travmatskega dogodka, ki pretrese njegovo telo in duha. Telo se na tak šok odzove na več načinov. Nekateri travmo prebolijo sami od sebe in jih ne zaznamuje. Vse je odvisno od stopnje resnosti travme oziroma, če je bil posameznik žrtev ali samo priča dogodka. Ni pomembno, kaj se je zgodilo in komu, pri vsakomur se lahko razvije ta sindrom. Nekateri so že po naravi bolj nagnjeni k duševnim obolenjem, zato so te osebe še toliko bolj dovzetne za take posledice. Pri tem je pomembno, da oseba to travmo preboli. Nekateri hočejo vse zadržati in preboleti sami. Napaka. Tak način razmišljanja in obnašanja še bolj obremeni telo in duševnost, simptomi pa se še poslabšajo. Možnosti posledic travmatičnega dogodka se je treba zavedati in jih čim prej pozdraviti. V preteklosti so bile duševne bolezni tabu, ljudje so se jih sramovali. Danes je to nekaj povsem normalnega, saj obstaja veliko načinov zdravljenja. Pomaga že samo to, da ima oseba nekoga, s katerim lahko deli svojo izkušnjo. Ne sme se zapirati vase in oddaljiti od okolice ter vsakdanjega življenja. Vsakemu posamezniku posebej odgovarja določen način zdravljenja, zato mora poiskati sebi primernega. Danes so metode tako dobro raziskane, da je to iskanje najmanjša težava. Zdravljenje s terapijo se kaže kot zelo učinkovito. Obstaja več terapevtskih metod, vse vključujejo terapevta in njegovega pacienta, ki skupaj spoznavata simptome in posledice travme, in jih skupaj odstranita. Nekatere terapije so hitrejše in bolj agresivne, nekatere dolgotrajne. Hitrost in intenzivnost učinka terapije je odvisna od posameznika in njegove želje po ozdravitvi. Na drugi strani je na voljo tudi zdravljenje z zdravili. Danes je za vsako bolezen na voljo zdravilo. Zdravil za posttravmatsko stresno motnjo je več, tudi njihovo delovanje je odvisno od posameznika. Nekatera zdravila imajo lahko stranske učinke in ne delujejo, druga pozdravijo hitro in učinkovito. Pacient se s terapevtom ali zdravnikom posvetuje in skupaj določita ustrezno zdravljenje, pri čemer mora biti pacient pripravljen na ponovno soočanje s travmo in se dovolj truditi za uspešno ozdravitev. Uživanje drog in alkohola ustavi postopek zdravljenja in poslabša simptome travme, zato mora imeti vsak posameznik okoli sebe dovolj dober podporni sistem. Ljudje okoli njega mu morajo biti v podporo, pomoč, biti razumevajoči in pripravljeni na vse, saj sta soočanje s travmo in zdravljenje dolgotrajna in utrujajoča procesa, ki ju nihče ne more prebroditi sam.
Ključne besede: spolne zlorabe, žrtve, posttravmatski sindrom, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 224
Celotno besedilo (704,01 KB) |
8. Oblike pomoči žrtvam družinskega nasilja : diplomsko delo univerzitetnega študijaEva Ovčar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje v družini in oblike pomoči žrtvam, ki se srečujejo z nasiljem. Nasilje v družini še vedno predstavlja veliko problematiko današnje družbe. Največ žrtev je med ženskami, otroci in starejšimi, vse več pa je tudi moških žrtev. Težava takšnega nasilja je, da se večinoma dogaja v domačem okolju za štirimi stenami, skrito pred očmi drugih ljudi. Zato je pomembno, da se o tem čim več govori v javnosti.
Z obravnavo žrtev nasilja se ukvarja viktimologija, ki je ena izmed vej kriminologije. Strokovnjaki za viktimologijo preučujejo predvsem vlogo žrtev v kaznivem dejanju, njihovo doživljanje nasilja ter vpliv posledic nasilja na njihovo življenje. Tveganja, da nekdo postane žrtev so različna in odvisna od številnih dejavnikov. Nekatere žrtve so še posebej izpostavljene nasilju, zato tudi razlikujemo med različnimi tipi žrtev.
Pri pomoči žrtvam imajo zelo pomembno vlogo centri za socialno delo, policija in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja. Da je njihovo delo uspešno, morajo med seboj čim bolj učinkovito sodelovat in si izmenjevat informacije, ki so pomembne za posamezne primere nasilja. Pri tem ima zelo veliko tudi sama žrtev, če je pripravljena sprejet pomoč in aktivno sodelovat pri reševanju svoje stiske. Žal pa je še vedno veliko žrtev, ki nimajo poguma, da bi prijavile nasilje in si poiskale ustrezno pomoč. Za lažje razumevanje nasilja v družini je dobro, če poznamo različne okoliščine, kot je na primer potek celotnega cikla nasilja ter da razumemo razloge, zakaj žrtev vztraja v takšnem razmerju.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 217
Celotno besedilo (560,05 KB) |
9. Javno mnenje o vladnih in nevladnih organizacij[ah] za pomoč žrtvam kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeNina Sotlar, 2016, diplomsko delo Opis: Različne oblike kriminala, prometne nesreče ali naravne katastrofe za seboj puščajo bolj ali manj nedolžne in nemočne žrtve, ki so v določenih okoliščinah pri reševanju nastalih posledic primorane poiskati zunanjo pomoč. Pri tem je ključnega pomena dostopni in dobro urejen sistem vladnih in nevladnih organizacij, ki so pristojne za nudenje pomoči potrebnim.
V Sloveniji na tem področju deluje nemalo organizacij, ki nudijo več brezplačnih oblik pomoči različnim ogroženim skupinam.
Predmet diplomskega dela bo raziskava javnega poznavanja in mnenja o delovanju vladnih in nevladnih organizacij za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Zelo pomembno je, da se javnost zaveda obstoja in da je seznanjena vsaj z osnovnimi dejavnostmi, ki so na voljo vsem državljanom RS. Ključnega pomena je prvi stik z organizacijami, ki mora biti narejen že pri mlajših generacijah, da bodo na ta način lahko že zgodaj začele prepoznavati nepravilne oblike vedenja in se na njih pravilno odzvale. Zanimanje bo osredotočeno tudi na zaupanje javnosti v kvalitetno delovanje in strokovno usposobljenost organizacij. Za žrtve je iskanje zunanje pomoči namreč izredno pomemben in težek korak, zato so zelo pomembni tudi zadržki s katerimi se žrtve soočajo pri iskanju pomoči.
Razvite družbe strmijo k reševanju in preprečevanju problemov, pri katerih so lahko ogroženi njihovi prebivalci. Na različne načine se soočajo in spopadajo tudi posledicami, ki pri tem nastanejo. V ta namen se ustanavljajo vladne organizacije in sektorji ali nevladna društva in zavodi. Ključno pri tem je kako jih javnost sprejema in na kakšen način same gradijo potrebni odnos s skupnostjo.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, vladne organizacije, nevladne organizacije, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1900; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Nasilje otrok nad starši : diplomsko delo univerzitetnega študijaLucija Lipošek, 2015, diplomsko delo Opis: Nasilje otrok nad starši je zelo slabo poznana oblika družinskega nasilja, čeprav je bila prvič omenjena že konec sedemdesetih let preteklega stoletja. V sodobni družbi spada med tabu teme, kljub njenemu porastu po svetu. Slovenija še nima podatkov o nasilju nad starši. Toda po podatkih generalne policijske uprave Slovenije se je število ukrepov prepovedi približevanja mladoletnikov njihovim staršem povečalo. Leta 2007 je policija pri samo enem primeru izrekla ta ukrep, leta 2014 pa je policija morala že v 22 primerih izreči ta ukrep mladoletnikom (Mlakar, 2015) .
Zaradi očitnega porasta nasilja otrok nad starši v Sloveniji, smo se v diplomski delu osredotočili na predstavitev glavnih značilnosti tovrstnega nasilja. Poznavanje te pereče problematike pomaga strokovnim delavcem pri izvajanju pomoči staršem. Zato smo v prvem delu naloge opisali značilnosti tematike: pojavnost, oblike nasilja, vzroki, značilnosti storilcev, značilnosti žrtev in uporaba orožja. Drugi del pa smo namenili staršem in strokovnjakom. V njem je poudarek na pomoči staršem. Opisane so različne metode, ki jih v praksi uporabljajo strokovnjaki pri terapijah. Hkrati pa so v tem delu predstavljene težave staršev pri iskanju pomoči pri ustreznih institucijah (delavci s področja mentalnega zdravja, policija, sodni sistem, socialna služba) in slabosti omenjenih institucij. Nasilje nad starši postavi v ospredje tudi vprašanje pravic družinskih članov nasilnega mladoletnika. Pojavijo se težave pri enakopravni zagotovitvi pravic vseh družinskih članov.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, otroci, mladostniki, starši, zlorabe staršev, žrtve, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 3613; Prenosov: 390
Celotno besedilo (809,45 KB) |
