| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do spolnih zlorab otrok v Sloveniji
Sabrina Tomažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava spolne zlorabe otrok v Sloveniji, zakonsko ureditev, predstavitev in naloge državnih organov, odgovornih za obravnavo, preiskovanje in pregon spolnih zlorab otrok ter naloge in oblike pomoči nevladnih organizacij, ki s svojim delom pomagajo državnim ustanovam pri zagotavljanju pomoči žrtvam zlorab in nudenju strokovnih izobraževanj. V Sloveniji so žrtve spolnih napadov najpogosteje deklice, storilci so v večini moškega spola, različnih starostnih skupin, od 18. do 64. leta in moški nad 64. letom starosti. Največ spolnih zlorab je storjenih v družinskem krogu, med katerimi so storilci večinoma očetje, očimi, strici in dedki. V Sloveniji se odnos do obravnavanja spolnih zlorab otrok spreminja na boljše. Podatki o kriminaliteti so za večino državnih institucij javni in objavljeni na spletu, prav tako so le- te pripravljene sodelovati in nuditi pomoč za študijske zadeve. Tudi pri nevladnih organizacijah je opazen pozitiven odnos do obravnave spolnih zlorab otrok, saj je z njihovim porastom vedno več pozornosti posvečene zlorabljenim otrokom, prav tako organizacije nudijo pomoč žrtvam zlorab. Slovenija želi slediti evropskemu modelu iskanja rešitev, zaradi česar je v nastanku Berghaus model, ustanovljeno je bilo tudi društvu za očete, ki so bili po krivem obtoženi spolne zlorabe otroka.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, zakonska opredelitev, preiskovanje, odkrivanje, pomoč žrtvam, institucije, policija, centri za socialno delo, nevladne organizacije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 337; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Psihične posledice žrtev hišnih vlomov
Tajda Srečnik Cordin, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vlomih na splošno, o njihovih posledicah in žrtvah. Vlom je pri nas vsakodnevni pojav in se vedno bolj pogosto dogaja. Veliko ljudi se je že srečalo z vlomom ali pa vsaj poznajo kakšno žrtev. Temo sem si izbrala z namenom, da raziščem, kaj doživljajo žrtve vloma in kakšne so razlike v doživljanju glede na spol. Prvi del diplomske govori bolj o vlomu na splošno. Predstavljena je definicija vloma, načini vlamljanja, kako se preiskovalci lotijo preiskave vloma, kdaj se zgodi največ vlomov in kakšna je statistika vlomov v Sloveniji glede na pretekla leta. Za dokazovanje vloma so za preiskovalce zelo pomembne sledi in priče. Sodelovanje med pričo in preiskovalcem je pomembno z vidika pridobivanja informacij. Predstavljeni so tudi vlomilci — kakšne vrste vlomilcev poznamo in kako jih z vlomi zaznamujemo. Drugi del naloge je pomembnejši in se nanaša na žrtev in njene posledice. Žrtve vloma doživijo psihične in materialne posledice. Za žrtev imajo večjo težo psihične posledice. Pri tem se reakcije na vlom razlikujejo po spolu. Preteklost in osebnost žrtve imata močan vpliv na to, kako žrtev reagira na vlom. Vse žrtve namreč ne reagirajo enako na vlom in pri prizadetih se pojavijo različna čustva. Vlom pomeni za žrtve ogromen stres, zaradi česar se razvijejo različna čustva. Med najpogostejšimi so: strah, jeza, jok, obup, šok, tesnoba, panična motnja, depresivnost, žalost … V nadaljevanju je predstavljena tudi viktimologija, veda, ki se ukvarja z žrtvijo. Viktimologi raziskujejo dejavnike viktimologije, zakaj se ponavlja, kakšne so njene posledice na žrtev. Te so predvsem psihične narave in pogosto se pojavi tudi posttravmatska stresna motnja. To je motnja, ko žrtev po doživetju potencialno travmatičnega dogodka razvije nadaljnje travmatične težave.
Ključne besede: vlomi, storilci, posledice, žrtve, čustva, psihične posledice, viktimologija, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 849; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (532,34 KB)

3.
Delo nevladnih organizacij pri obravnavanju žrtev partnerskega nasilja
Sergeja Kos, 2017, magistrsko delo

Opis: Upati, da bo enakopravnost med spoloma kdaj v celoti zagotovljena, je najverjetneje utopično. Skozi analizo zadnjih treh desetletij, odkar se je pri nas začela pogosteje odpirati problematika nasilja v družini, pa je bilo na tem področju storjenih ogromno premikov v pozitivne smeri. Na podlagi feminističnih gibanj so se razvile močne in zelo učinkovite nevladne organizacije, katerih pomembnost se najbolj pokaže v psihosocialni pomoči žrtvam, spremstvu žrtve na različne institucije in pomoči pri nastanitvi žrtve v varno in zaupanja vredno okolje. Nevladne organizacije za zaščito in pomoč žrtvam izvajajo ogromno aktivnosti, dejavnosti in različnih projektov. Posebej aktivne so v času okoli 25. novembra, ki predstavlja mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Priporočljivo in hkrati nujno je sodelovanje nevladnih organizacij z varnimi hišami, kriznimi centri ter vladnimi organizacijami, kot so policija in centri za socialno delo. Dva pomembna koraka zakonske ureditve nasilja v družini predstavljata sprejetje novega Kazenskega zakonika (KZ-1) iz leta 2008 in ratifikacija Istanbulske konvencije, katero je Slovenija slavila leta 2014. Kazenski zakonik je statistiko prijavljenih kaznivih dejanj nasilja v družini v letu 2009 dvignil za dobrih 1000 %, od takrat naprej pa število vsako leto nekoliko upade. Od približno 1500 kaznivih dejanj nasilja v družini jih najmanj 95 % povzročijo moški. Še vedno ostaja problem prikritega partnerskega nasilja, saj žrtve zaradi različnih razlogov partnerjevih prepovedanih dejanj ne prijavijo. Posledično se velika večina tovrstnih kaznivih dejanj izvaja daljše časovno obdobje, preden so zaznana in prijavljena pristojnim institucijam.
Ključne besede: nasilje, partnersko nasilje, žrtve, pomoč žrtvam, nevladne organizacije, magistrska dela
Objavljeno: 16.05.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
Nasilje nad starejšimi v institucionalnem in domačem okolju
Teja Primc, 2016, magistrsko delo

Opis: Nasilje nad starejšimi je na splošno v zadnjih letih pritegnilo veliko pozornosti tako strokovne kot laične javnosti. Sprejeti so bili številni zakoni in ukrepi ter vzpostavljeni programi za pomoč žrtvam nasilja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena problematika vse večjega staranja prebivalstva, diskriminacijsko vedenje družbe do starostnikov ter nasilje nad njimi. Nadaljevanje naloge obsega dejavnike tveganja za pojav nasilja pri storilcu in žrtvi ter vpliv skupnosti, družbe in medsebojnih odnosov na to problematiko. Predstavili smo tudi zakonsko ureditev tega pojava in izpostavili glavne nosilce odgovornosti za zaščito starostnikov, ki so žrtve nasilja. Omenili smo tudi organizacije in institucije, na katere se starostniki lahko obrnejo po pomoč, če se znajdejo v stiski. Z izvedbo vprašalnika smo skušali ugotoviti kje se nasilje pojavlja, v kakšni obliki, nad kom se najpogosteje izvaja in kdo so povzročitelji. Sodelovalo je 43 moških in 177 žensk, od tega 131 prebivalcev domov za starejše občane v Ljubljani in 89 občanov, ki še vedno živijo doma. Vzorčni okvir je zajemal osebe, starejše od 65 let, orientirane v času, prostoru in kraju. Zlorabljenih je bilo 47 posameznikov, od tega 30 v domačem okolju, kjer je prevladovalo psihično nasilje, zanemarjanje in ekonomsko nasilje s strani drugih sorodnikov, partnerjev in potomcev ter 17 v domovih starejših občanov, kjer je prevladovalo psihično, ekonomsko in fizično nasilje s strani sostanovalcev in negovalnih oseb. Največ žrtev je bilo starejših od 75 let, večina je bila žensk. Telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov povzročitelja sta bila glavna vzroka za pojav nasilja.
Ključne besede: starejši, starostniki, nasilje, zlorabe, preprečevanje, pomoč žrtvam, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 05.01.2017; Ogledov: 1544; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Posttravmatski sindrom žrtev spolnih zlorab
Nina Martinčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Posttravmatska stresna motnja je duševna bolezen. Pojavi se, ko je posameznik žrtev hudega travmatskega dogodka, ki pretrese njegovo telo in duha. Telo se na tak šok odzove na več načinov. Nekateri travmo prebolijo sami od sebe in jih ne zaznamuje. Vse je odvisno od stopnje resnosti travme oziroma, če je bil posameznik žrtev ali samo priča dogodka. Ni pomembno, kaj se je zgodilo in komu, pri vsakomur se lahko razvije ta sindrom. Nekateri so že po naravi bolj nagnjeni k duševnim obolenjem, zato so te osebe še toliko bolj dovzetne za take posledice. Pri tem je pomembno, da oseba to travmo preboli. Nekateri hočejo vse zadržati in preboleti sami. Napaka. Tak način razmišljanja in obnašanja še bolj obremeni telo in duševnost, simptomi pa se še poslabšajo. Možnosti posledic travmatičnega dogodka se je treba zavedati in jih čim prej pozdraviti. V preteklosti so bile duševne bolezni tabu, ljudje so se jih sramovali. Danes je to nekaj povsem normalnega, saj obstaja veliko načinov zdravljenja. Pomaga že samo to, da ima oseba nekoga, s katerim lahko deli svojo izkušnjo. Ne sme se zapirati vase in oddaljiti od okolice ter vsakdanjega življenja. Vsakemu posamezniku posebej odgovarja določen način zdravljenja, zato mora poiskati sebi primernega. Danes so metode tako dobro raziskane, da je to iskanje najmanjša težava. Zdravljenje s terapijo se kaže kot zelo učinkovito. Obstaja več terapevtskih metod, vse vključujejo terapevta in njegovega pacienta, ki skupaj spoznavata simptome in posledice travme, in jih skupaj odstranita. Nekatere terapije so hitrejše in bolj agresivne, nekatere dolgotrajne. Hitrost in intenzivnost učinka terapije je odvisna od posameznika in njegove želje po ozdravitvi. Na drugi strani je na voljo tudi zdravljenje z zdravili. Danes je za vsako bolezen na voljo zdravilo. Zdravil za posttravmatsko stresno motnjo je več, tudi njihovo delovanje je odvisno od posameznika. Nekatera zdravila imajo lahko stranske učinke in ne delujejo, druga pozdravijo hitro in učinkovito. Pacient se s terapevtom ali zdravnikom posvetuje in skupaj določita ustrezno zdravljenje, pri čemer mora biti pacient pripravljen na ponovno soočanje s travmo in se dovolj truditi za uspešno ozdravitev. Uživanje drog in alkohola ustavi postopek zdravljenja in poslabša simptome travme, zato mora imeti vsak posameznik okoli sebe dovolj dober podporni sistem. Ljudje okoli njega mu morajo biti v podporo, pomoč, biti razumevajoči in pripravljeni na vse, saj sta soočanje s travmo in zdravljenje dolgotrajna in utrujajoča procesa, ki ju nihče ne more prebroditi sam.
Ključne besede: spolne zlorabe, žrtve, posttravmatski sindrom, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1120; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (704,01 KB)

6.
Oblike pomoči žrtvam družinskega nasilja
Eva Ovčar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje v družini in oblike pomoči žrtvam, ki se srečujejo z nasiljem. Nasilje v družini še vedno predstavlja veliko problematiko današnje družbe. Največ žrtev je med ženskami, otroci in starejšimi, vse več pa je tudi moških žrtev. Težava takšnega nasilja je, da se večinoma dogaja v domačem okolju za štirimi stenami, skrito pred očmi drugih ljudi. Zato je pomembno, da se o tem čim več govori v javnosti. Z obravnavo žrtev nasilja se ukvarja viktimologija, ki je ena izmed vej kriminologije. Strokovnjaki za viktimologijo preučujejo predvsem vlogo žrtev v kaznivem dejanju, njihovo doživljanje nasilja ter vpliv posledic nasilja na njihovo življenje. Tveganja, da nekdo postane žrtev so različna in odvisna od številnih dejavnikov. Nekatere žrtve so še posebej izpostavljene nasilju, zato tudi razlikujemo med različnimi tipi žrtev. Pri pomoči žrtvam imajo zelo pomembno vlogo centri za socialno delo, policija in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja. Da je njihovo delo uspešno, morajo med seboj čim bolj učinkovito sodelovat in si izmenjevat informacije, ki so pomembne za posamezne primere nasilja. Pri tem ima zelo veliko tudi sama žrtev, če je pripravljena sprejet pomoč in aktivno sodelovat pri reševanju svoje stiske. Žal pa je še vedno veliko žrtev, ki nimajo poguma, da bi prijavile nasilje in si poiskale ustrezno pomoč. Za lažje razumevanje nasilja v družini je dobro, če poznamo različne okoliščine, kot je na primer potek celotnega cikla nasilja ter da razumemo razloge, zakaj žrtev vztraja v takšnem razmerju.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 888; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (560,05 KB)

7.
Javno mnenje o vladnih in nevladnih organizacij[ah] za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Nina Sotlar, 2016, diplomsko delo

Opis: Različne oblike kriminala, prometne nesreče ali naravne katastrofe za seboj puščajo bolj ali manj nedolžne in nemočne žrtve, ki so v določenih okoliščinah pri reševanju nastalih posledic primorane poiskati zunanjo pomoč. Pri tem je ključnega pomena dostopni in dobro urejen sistem vladnih in nevladnih organizacij, ki so pristojne za nudenje pomoči potrebnim. V Sloveniji na tem področju deluje nemalo organizacij, ki nudijo več brezplačnih oblik pomoči različnim ogroženim skupinam. Predmet diplomskega dela bo raziskava javnega poznavanja in mnenja o delovanju vladnih in nevladnih organizacij za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Zelo pomembno je, da se javnost zaveda obstoja in da je seznanjena vsaj z osnovnimi dejavnostmi, ki so na voljo vsem državljanom RS. Ključnega pomena je prvi stik z organizacijami, ki mora biti narejen že pri mlajših generacijah, da bodo na ta način lahko že zgodaj začele prepoznavati nepravilne oblike vedenja in se na njih pravilno odzvale. Zanimanje bo osredotočeno tudi na zaupanje javnosti v kvalitetno delovanje in strokovno usposobljenost organizacij. Za žrtve je iskanje zunanje pomoči namreč izredno pomemben in težek korak, zato so zelo pomembni tudi zadržki s katerimi se žrtve soočajo pri iskanju pomoči. Razvite družbe strmijo k reševanju in preprečevanju problemov, pri katerih so lahko ogroženi njihovi prebivalci. Na različne načine se soočajo in spopadajo tudi posledicami, ki pri tem nastanejo. V ta namen se ustanavljajo vladne organizacije in sektorji ali nevladna društva in zavodi. Ključno pri tem je kako jih javnost sprejema in na kakšen način same gradijo potrebni odnos s skupnostjo.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, vladne organizacije, nevladne organizacije, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Nasilje otrok nad starši
Lucija Lipošek, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje otrok nad starši je zelo slabo poznana oblika družinskega nasilja, čeprav je bila prvič omenjena že konec sedemdesetih let preteklega stoletja. V sodobni družbi spada med tabu teme, kljub njenemu porastu po svetu. Slovenija še nima podatkov o nasilju nad starši. Toda po podatkih generalne policijske uprave Slovenije se je število ukrepov prepovedi približevanja mladoletnikov njihovim staršem povečalo. Leta 2007 je policija pri samo enem primeru izrekla ta ukrep, leta 2014 pa je policija morala že v 22 primerih izreči ta ukrep mladoletnikom (Mlakar, 2015) . Zaradi očitnega porasta nasilja otrok nad starši v Sloveniji, smo se v diplomski delu osredotočili na predstavitev glavnih značilnosti tovrstnega nasilja. Poznavanje te pereče problematike pomaga strokovnim delavcem pri izvajanju pomoči staršem. Zato smo v prvem delu naloge opisali značilnosti tematike: pojavnost, oblike nasilja, vzroki, značilnosti storilcev, značilnosti žrtev in uporaba orožja. Drugi del pa smo namenili staršem in strokovnjakom. V njem je poudarek na pomoči staršem. Opisane so različne metode, ki jih v praksi uporabljajo strokovnjaki pri terapijah. Hkrati pa so v tem delu predstavljene težave staršev pri iskanju pomoči pri ustreznih institucijah (delavci s področja mentalnega zdravja, policija, sodni sistem, socialna služba) in slabosti omenjenih institucij. Nasilje nad starši postavi v ospredje tudi vprašanje pravic družinskih članov nasilnega mladoletnika. Pojavijo se težave pri enakopravni zagotovitvi pravic vseh družinskih članov.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, otroci, mladostniki, starši, zlorabe staršev, žrtve, pomoč žrtvam, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 2311; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (809,45 KB)

9.
Posilstvo - viktimološki pogled : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Iris Španinger, 2014, diplomsko delo

Opis: V svetu je bilo posilstvo že od nekdaj »tabu« tema, o kateri se ni nikoli govorilo na glas. Z leti se je to začelo spreminjati, saj so žrtve pričele posilstva prijavljati policiji. Tako se je z leti začelo vedno bolj govoriti o posilstvih in ljudje hoteli ali ne, so se morali sprijazniti, da so posilstva že dolgo let med nami. Danes imamo na tem področju napisanih, kar nekaj knjig in strokovnih člankov, opravljene pa so bile tudi raziskave. Največ posilstev se zgodi v krogu znancev, zelo malo je takšnih, ki se zgodijo med neznanci. Kontrola in moč sta dejavnika, ki ženeta storilca. Posiljevalca ne moremo prepoznati, saj so to običajno čisto običajni ljudje, ki živijo normalno življenje. V Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) imamo pod 170. členom opredeljeno kaznivo dejanje posilstva. O posilstvih obstaja veliko različnih mitov, ki pa ne držijo, kajti resnica je zelo drugačna. Poznamo tudi dejavnike tveganja za posilstvo. Ravno dejavniki, pa so tisti, ki nam nekoliko pomagajo razumeti, zakaj pride do posilstev. Razlogov za neprijavljanje posilstev je veliko, vendar pa je od vsake žrtve posebej odvisno kateri bo tisti, ki bo prevladoval, da ne bo prijavila kaznivega dejanja. Seveda je lahko teh dejavnikov več. Žrtev se po storjenem posilstvu sooča sama s seboj in s kruto resnico, da je bila posiljena. V njej se preplavljajo različni občutki in v takšnih trenutkih je psihična stiska največji spremljevalec vsake žrtve. Od vsake žrtve pa je odvisno kako si bo pomagala v tej stiski. Za žrtev je zraven posilstva najtežje nekomu povedati, kaj se ji je zgodilo. Kajti glede na to, da v družbi oziroma med ljudmi velja prepričanje, da je vsaka posiljena oziroma zlorabljena ženska, sama kriva za dejanje, ki se ji je zgodilo, bo žrtev zelo premislila, če se bo komu zaupala. Ljudje se premalo zavedajo, da se to lahko zgodi tudi njim, kajti nihče ni varen pred posiljevalci. Posilstvo je prisiljen, nezaželen spolni odnos, ki v žrtvi pusti življenjske posledice in to je dogodek, ki jo je zaznamoval v vseh pogledih, tako v fizičnem, še najbolj pa na psihičnem področju.
Ključne besede: spolne zlorabe, posilstvo, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 18.06.2014; Ogledov: 1794; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (543,27 KB)

10.
MEDVRSTNIŠKO NASILJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Iris Vajs, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali pojav medvrstniškega nasilja, ga opredelili, opisali, kje se pojavlja, na kaj moramo biti pozorni in kako ga lahko preprečimo oz. skušamo preprečiti. Izhajali smo predvsem iz dejstva, da je ponekod nasilje premalo opazno ali pa se ob govoru o njem pojavlja strah. Nasilje med vrstniki ni nov pojav, a je vse pogostejši in se ga žal premalo zavedamo, zato je bil naš namen ugotoviti, v kolikšni meri ga sploh opazimo. Poudarek v diplomskem delu smo dali na vrtec kot vzgojno-izobraževalno institucijo in na vlogo vzgojitelja/ice, ki je pomemben člen pri vzgoji otroka v prvih letih njegovega življenja. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi anketnega vprašalnika raziskali, kakšna je vloga vzgojiteljice ob pojavu nasilja, kako pogosto se nasilje pojavlja in pri kateri starostni skupini, pri čemer smo uporabili deskriptivno metodo. Ker je pojav nasilja vedno bolj pogost, je pri medvrstniškem nasilju pomembno, da smo na podlagi empiričnega dela poiskali različne rešitve in pristope, kako nasilje preprečiti ali zmanjšati.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vrtec, posledice nasilja, pomoč žrtvam, možne rešitve
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1902; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (923,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici