| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 430
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje nasilnega vedenja učencev nad učitelji v osnovnih šolah : magistrsko delo
Raisa Kladnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali zaznavanje in pogostost nasilnega vedenja učencev nad učitelji v slovenskih osnovnih šolah. Želeli smo pridobiti vpogled v to, katere oblike nasilja se pojavljajo, kako se učitelji soočajo z nasilno izkušnjo in kakšne oblike pomoči in podpore so deležni s strani sodelavcev, šolske svetovalne službe in vodstva šole. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije nasilja učencev nad učitelji. V nadaljevanju smo opisali različne oblike nasilja učencev nad učitelji, povzeli tuje in slovenske raziskave ter s pomočjo socialno-ekološke teorije razložili, zakaj se pojavlja nasilje učencev nad učitelji in to povezali tudi z dejavniki tveganja. Ker nas je zanimalo tudi, kakšne občutke doživljajo učitelji, ko se znajdejo v vlogi žrtve, smo preučili tudi posledice nasilja učencev nad učitelji ter predstavili strategije za zmanjševanje nasilja na treh ravneh. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo osem učiteljic, ki zaznavajo nasilna vedenja učencev nad učitelji na njihovih osnovnih šolah. Na podlagi izvedene raziskave smo bolj poglobljeno osvetlili izkušnje učiteljic, ki so bile deležne nasilja s strani učencev, in s tem prispevali k bolj poglobljenemu razumevanju pojava nasilja nad učitelji. S pomočjo izkušenj učiteljic smo dobili vpogled, kako se z nasiljem soočajo in kako vse to vpliva na njihovo psihosocialno stanje.
Ključne besede: nasilno vedenje učencev nad učitelji, oblike nasilnega vedenja, pomoč in podpora, strategije
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Vpliv komunikacijskih ovir pri obravnavi pacienta v nujni medicinski pomoči
Anja Košič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Komunikacijske ovire negativno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov na terenu kot tudi v zdravstvenih ustanovah. Zdravstveni delavci kot najpogostejšo bariero pri obravnavi navajajo paciente, ki govorijo tuj jezik. Komunikacijske ovire ovirajo ali odložijo nujne postopke in posege, če pacient ne govori in/ali razume jezika, posledice pa so lahko resne, saj je lahko ogroženo zdravje in življenje pacienta. Metode: V teoretičnem delu smo opravili pregled in analizo literature s pomočjo deskriptivne metode dela. Empirični del predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi, ki je potekala od maja do julija 2023, smo anketirali 100 zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 28.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri opravljanju dela skoraj vsi sodelujoči (99%) že srečali z oteženo komunikacijo. Večina (70%) še ni uporabila pripomočkov za oteženo komunikacijo, saj le ti niso na voljo. Sodelujoči so v 93% mnenja, da nimajo zadostnega znanja s področja otežene komunikacije in bi si ga želeli pridobiti. Razprava in sklep: Uspešna komunikacija je pogoj za kakovostno zdravstveno oskrbo, zlasti pri nudenju nujne medicinske pomoči. Brez medsebojnega razumevanja med pacienti in zdravstvenim osebjem kakovostno zdravljenje ni mogoče. Potrebne so podrobnejše raziskave, s katerimi bomo našli nove načine za premostitev vse večjih komunikacijskih ovir, ki jih pri obravnavi srečujemo. Prav tako je potrebna implementacija in uporaba pripomočkov, ki so že na voljo ter razvoj novih, čimbolj vsesplošno dostopnih pripomočkov, ki bodo pripomogli h kakovostnejši obravnavi pacientov.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, nujna medicinska pomoč, pacient
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Usposabljanje policistov za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dejan Maljurić, 2023, diplomsko delo

Opis: Strelno orožje velja za najhujšo obliko med prisilnimi sredstvi. V zadnjih 19 letih je bilo med opravljanjem policijskih nalog v Sloveniji uporabljeno le 1,26-krat na leto (strel na osebo), kar je v primerjavi z ostalimi državami, na primer ZDA, zelo redko. V diplomskem delu smo predstavili strelno orožje in ostala prisilna sredstva, ki jih lahko policisti uporabijo med opravljanjem policijskih nalog. Navedli smo cilje in pogoje uporabe posameznega prisilnega sredstva ter prisilna sredstva razdelili glede na ciljno skupino, zoper katero so uporabljena – uporaba prisilnih sredstev proti posamezniku in uporaba prisilnih sredstev proti množici. Glede na to, da je tema diplomskega dela vezana na strelno orožje, smo se bolj osredotočili na strelno orožje. A ker je zakonita, strokovna in učinkovita uporaba strelnega orožja kot prisilnega sredstva pogojena z ustreznim usposabljanjem za uporabo strelnega orožja, smo se osredotočili tudi na usposabljanje policistov za uporabo omenjenega prisilnega sredstva. Opredelili smo cilje in namen usposabljanja, predstavili potek osnovnega usposabljanja in nadaljnjega usposabljanja policistov za uporabo strelnega orožja ter na kratko opisali posamezne vrste strelnega orožja, ki so v uporabi v slovenski policiji. Uporaba strelnega orožja, stresno in obremenjujoče delo, težke in kritične situacije lahko pustijo psihološke posledice, zato sta policistom na voljo 24-urna psihološka pomoč in psihološka podpora (nudijo jo policijski zaupniki). Tam lahko s strokovnjakom odkrito spregovorijo o svojih težavah, se psihološko razbremenijo ter svoje delo še naprej kakovostno in z veseljem opravljajo.
Ključne besede: usposabljanje policistov, strelno orožje, prisilna sredstva, psihološka pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.12.2023; Ogledov: 233; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1010,88 KB)

4.
Načrtovanje in izdelava merilnega sistema za validacijo naprednih sistemov za pomoč vozniku in analiza dobljenih podatkov : magistrsko delo
Bojan Čontala, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se najprej osredotočimo na pregled osnovne terminologije ter standardov, ki se uporabljajo pri vozilih z naprednimi sistemi za pomoč vozniku ter avtonomnih vozilih, in kratek opis uporabljenih oziroma vgrajenih tehnologij v teh vozilih ter potrebnih testiranj za zagotovitev delovanja in varnosti vozil. Temu sledi glavni del in sicer zahteve, koncept, razvoj, sestava proizvodne dokumentacije, izdelava ter sestava celotnega referenčnega merilnega sistema za verifikacijo delovanja sistemov za pomoč vozniku. Na koncu je opisanih še nekaj primerov dobave in sprejemnih testov za zagotovitev pravilnega delovanja in točnosti celotnega sistema ter meritve z rezultati enega izmed mnogih testov po Euro NCAP standardu.
Ključne besede: testiranje, avtonomna vožnja, meritve, načrtovanje merilnega sistema, Euro NCAP, napredni sistemi za pomoč vozniku
Objavljeno v DKUM: 05.12.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (14,81 MB)

5.
Izgorelost in spoprijemanje s stresom med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči
Jure Nežmah, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Izgorelost predstavlja glavni vzrok za slabše dušeno in fizično zdravje, posledično lahko vpliva tudi na kakovost oskrbe pacientov. Med skupinami, ki so najbolj podvržene izgorelosti, so tudi izvajalci nujne medicinske pomoči. V njihovem delovnem okolju se srečujejo s časovnimi pritiski in travmatskimi situacijami. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti pojavnost izgorelosti in kako se s stresom spoprijemajo izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči. Metode: Raziskava temelji na metodi kvantitativnega raziskovanja. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz demografskega dela, vprašalnika MBI-HSS in vprašalnika COPE-Brief. Sodelovalo je 88 izvajalcev zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči v Savinjski statistični regiji. Rezultati: Izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti ter zmerno stopnjo izgorelosti v dimenzijah depersonalizacije in osebne izpolnitve. Najvišja stopnja izgorelosti se pojavlja med zdravniki. Spoprijemanje s stresom, ki je usmerjeno v problem, je najpogosteje uporabljen mehanizem spopadanja s stresom. Med delovno dobo in stopnjo izgorelosti nismo ugotovili povezave. Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo na pomembno razširjenost izgorelosti med izvajalci zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči, pri čemer se med zdravniki pojavljajo najvišje stopnje izgorelosti. Učinkoviti mehanizmi spoprijemanja s stresom so ključnega pomena za obvladovanje in zmanjševanje stopnje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, spoprijemanje s stresom, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 166; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Koncept pametne vasi za starejše
Maja Medved, 2023, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu se družba srečuje z različnimi problemi, ki se navezujejo na starejšo populacijo. Ker njihov delež raste, se problematike in izzivi pojavljajo tako na strani starejših kot na strani države. Diplomsko delo je nastalo zaradi problematike, ki se navezuje na pomanjkanje povezanih ustanov za starejše, ki bi jim omogočale kakovostno sobivanje in staranje ob uporabi digitalnih rešitev. V diplomskem delu smo raziskovali različna področja, ki so pripomogla k boljšemu razumevanju okoliščin, na podlagi katerih smo kasneje zasnovali koncept digitalne vasi za starejše. Velik poudarek smo namenili problemom in potrebam starostnikov, saj je to izhodišče, ki smo ga vzeli pri snovanju koncepta, programov in oblik varstva. Poleg tega smo velik pomen pripisali sami digitalizaciji in njeni vlogi v življenju starostnikov. Raziskovali smo odnos starostnikov do digitalizacije, kako ta vpliva na delovanje mest in vasi ter na kakšen način ter s katerimi rešitvami bi jo v koncept vasi za starejše lahko implementirali, da bi s tem tako kot olajšali in izboljšali življenje starostnikov kot pripomogli k večji skrbi za okolje in družbo. Na podlagi vsega napisanega smo izdelali koncept pametne vasi za starejše.
Ključne besede: Starejši, digitalizacija, pametne vasi, medosebna pomoč.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Mobilna aplikacija za pomoč umetnikom pri prodaji njihovih izdelkov in storitev : diplomsko delo
Zdravko Brdarovski, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je, kako razviti mobilno aplikacijo za pomoč umetnikom pri prodaji njihovih izdelkov in storitev na napravah z operacijskim sistemom Android. Med procesom razvoja je bilo izvedenih šest faz oblikovanja prototipa. Aplikacija je bila zasnovana tako, da umetnikom omogoča objavljanje, urejanje in brisanje objav, njihovim potencialnim strankam pa filtriranje objav umetnikov ter pregledovanje njihovih profilov. Ugotovljeno je bilo, da je uporaba naše mobilne aplikacije s strani umetnikov znatno povečala njihovo mesečno prodajo umetnin in število obiskovalcev njihovih galerij.
Ključne besede: mobilna aplikacija, pomoč umetnikom, android, firebase, kotlin
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
Soočanje policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočil na stike policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo, kakšne posledice lahko ti stiki pustijo na posameznikih, na koga se prizadeti policisti lahko obrnejo v stiskah ter kakšni načini in metode so uporabljeni za lajšanje teh posledic. Policisti se v svoji karieri srečujejo s številnimi travmatičnimi dogodki, ki vključujejo neposredno ali posredno izpostavljenost smrti. Policijska kultura in širša javnost od njih pričakujeta čustveno odpornost in neomajnost, vendar se negativni občutki in travme, ki jih doživljajo, kopičijo ter lahko vplivajo na njihovo delovanje in splošno počutje. Ko so policisti osebno vpleteni v travmatične dogodke, je možnost za skrite in potlačene težave vedno prisotna. Neobdelane travme lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje, samomorilnih misli ali zlorabe drog in alkohola. Kljub temu je v policijskih vrstah prisotna stigmatizacija duševnega zdravja, kar policiste posledično odvrača od iskanja psihološke pomoči. Za preprečevanje in obvladovanje teh težav je ključna pravočasna in individualno prilagojena pomoč. Ta se začne s primarno preventivo, ki se odraža na način izobraževanja pred dogodkom, da so ljudje bolje pripravljeni na krizno situacijo. Sekundarna preventiva (pogosto prepletena s primarno) je usmerjena v preprečevanje razvoja prilagoditvenih težav pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom. Kot približek h kurativi se šteje terciarna preventiva, ki zajema psihoterapijo prizadetega policista. Pomoč nudijo psihologi, zaposleni v policiji ali ministrstvu za notranje zadeve, podporo policisti lahko iščejo tudi pri policijskih zaupnikih, ki imajo veliko operativnih izkušenj, dober ugled in spoštovanje pri drugih policistih
Ključne besede: policisti, smrt, soočenje s smrtjo, smrtna nevarnost, travme, pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 217; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (682,77 KB)

9.
Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Monika Kosi, 2023, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Ključne besede: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu : magistrsko delo
Lucija Sovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja problematiko omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, v okviru katerega prihaja do trka dveh ustavnih pravic – pravice do dedovanja in pravice do socialne varnosti. Omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči je urejena v Zakonu o dedovanju in dajalcu pomoči (Republiki Sloveniji ali občini), po smrti osebe, ki je prejemala pomoč, omogoča povrnitev izplačanih sredstev na način, da pridobi premoženje, ki obstaja zaradi izplačane pomoči. Omejitev dedovanja se nanaša na vsako pravico, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, vendar pa ni ovir, da Republika Slovenija ali občina z dediči zapustnikovega premoženja ne bi mogli skleniti drugačnega dogovora. Dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji na vrednost prejete pomoči, če v predpisih o socialnem varstvu ni določeno drugače. Tako je Zakon o socialno varstvenih prejemkih precej omilil obveznost dedičev glede vračanja socialne pomoči, saj dedičem ni več treba vrniti celotne pomoči, ki jo je prejel zapustnik, v nekaterih primerih pa so celo vračila oproščeni v celoti. Kljub mnogim spremembam in dopolnitvam 128. in 129. člena Zakona o dedovanju v praksi še vedno prihaja do nesoglasij in pomembnih pravnih dilem v zvezi z omejitvijo dedovanja po prejemniku socialne pomoči.
Ključne besede: pravica do dedovanja, pravica do socialnega varstva, socialna pomoč, omejitev dedovanja po prejemniku socialne pomoči, prostovoljna povrnitev socialne pomoči, odpoved pravici do omejitve dedovanja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (687,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici