| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 414
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medvrstniško nasilje med epidemijo COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Močnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je v osnovi dobro opredeljeno, vendar skozi leta prihajajo strokovnjaki do novih spoznanj, zlasti v zadnjem desetletju, ko zaradi razvoja tehnologije prihaja v ospredje relativno nova oblika nasilja, imenovana spletno nasilje. Spletno nasilje je svoj razmah doživelo še zlasti v času epidemije COVID-19, ko smo zaradi predpisanih epidemioloških ukrepov Vlade Republike Slovenije, šolanja na daljavo in omejitev ter prepovedi druženja pristne osebne stike zamenjali za socialna omrežja, posledično pa se je povečala tudi uporaba IKT-tehnologije. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako je epidemija COVID-19 vplivala na medvrstniške odnose ter medvrstniško nasilje ter išče odgovore na štiri raziskovalna vprašanja, in sicer kako je epidemija COVID-19 vplivala na medsebojne odnose, kako se je spremenilo medvrstniško nasilje in katere oblike so prišle v ospredje, s kakšnimi težavami so se mladostniki pogosteje soočali v času epidemije COVID-19 in kam so se mladostniki v času krize najpogosteje obračali po pomoč. Poleg spletnega nasilja, kjer študije kažejo, da je slednjega doživelo že od 20 do 50 odstotkov otrok in mladostnikov, delež deklet pa je še višji, ugotavljamo, da so se v času epidemije povečale težave v duševnem zdravju otrok, med drugim znaki anksioznosti, depresije in samomorilnosti. Dodatne stiske in težave pa je otrokom in mladostnikom poleg šolanja na daljavo predstavljalo tudi povečanje nasilja v družini. Otroci in mladostniki so najpogosteje iskali pomoč pri starših ali prijateljih, preko nevladnih organizacij, velikokrat pa so stiske reševali sami ali pa je v šolah prišlo do posrednega poročanja. Veliko vlogo pri obravnavi medvrstniškega nasilja med epidemijo COVID-19 so imeli tudi šola, starši, CSD in druge nevladne organizacije, ki so se na nove, spremenjene razmere prilagodile na različne načine, vsi z namenom, da nudijo pomoč v stiski, ki so jo otroci in mladostniki v tem kriznem obdobju nujno potrebovali.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, spletno nasilje, koronavirusi, pomoč v stiski, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 94; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (640,03 KB)

2.
Analiza in predlog mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči na območju delovanja dispečerskega centra zdravstva Maribor : magistrsko delo
Matevž Golob, 2022, magistrsko delo

Opis: V praksi smo opazili, da je obstoječi sistem nujne medicinske pomoči precej centraliziran, zaradi tega nastajajo na posameznih območjih daljši dostopni časi. To lahko privede do razlik v dostopnosti nujne medicinske pomoči občanom na ruralnih območjih, ki so bolj oddaljena od mestnih središč oziroma začetnih izvoznih lokacij mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Namen naloge je preučiti obstoječe stanje in predstaviti povprečne dostopne čase ekip do lokacij izrednih dogodkov ter izdelati identifikacijo potrebnega števila ekip za zagotavljanje dostopnih časov pod mejo, ki je pri 15 minutah. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali predlog za preoblikovanje mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Na ta način bomo pomagali zagotoviti enakomernejšo obravnavo in enakomernejše dostopne čase za vse prebivalce ne glede na lokacijo bivanja. Pri tem se bomo primarno oprli na geografske informacijske sisteme (GIS) in podatke, ki se med operativnim delom zbirajo v dispečerskem centru zdravstva Maribor.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, GIS, izboljšanje dostopa s pomočjo GIS, pregled načinov optimizacije poti, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 29; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

3.
Medvrstniško nasilje v kibernetskem prostoru in odzivanje nanj v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Taja Mihelčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Nasilje je pojav, ki je med ljudmi prisoten že od samega začetka našega obstoja. Socialna omrežja na spletu so trenutno zelo priljubljena, še toliko bolj med mladostniki in njihovimi vrstniki. To je spremenilo nasilje, ustvarile so se priložnosti za zakrivanje identitete pri izvajanju ustrahovanja, ki je daleč od skritega. Rdeča nit diplomskega dela teče okoli nasilja v kibernetskem prostoru. V teoretičnih izhodiščih opisuje nasilje na splošno, razloži njegov začetek, prikaže glavne akterje in predstavi soočanje z nasiljem med vrstniki. Nato sledi samo bistvo, ki sloni okoli celotnega dogajanja v kibernetskem prostoru. Tu so opisani kibernetski prostor in vrste nasilja, ki se odvijajo v njem. Primerjana sta tudi oba prostora in opisani so načini prepoznave nasilja. Cilj diplomskega dela je opredeliti značilnosti in oblike medvrstniškega nasilja v kibernetskem prostoru, ugotoviti razloge, kdo in kako se ukvarja s problematiko ter identificirati načine zajezitve. Za zaključek pa so kontaktirane pristojne organizacije v Sloveniji. Od štirih organizacij, Tom Telefon, SOS telefon, Safe.si in #tosemjaz, je bil prejet odziv le Safe.si in portala #tosemjaz. Z njima je bil opravljen intervju. Ugotovitve intervjuja so, da ne ena ne druga organizacija nima neposrednega stika z medvrstniškim nasiljem v kibernetskem prostoru. Z njim se soočajo le v mejah svojih zmožnosti, ostale primere posredujejo drugim pristojnim organizacijam. V zaključku diplomskega dela je strnjena vsebina teoretičnih dognanj in vsebina empiričnega dela, odgovorjena so zastavljena raziskovana vprašanja in povzete ugotovitve iz ciljev, ki so bili zadani v začetku.
Ključne besede: nasilje, vrstniki, socialna omrežja, organizacije za pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 121; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (718,00 KB)

4.
Izboljšanje učne uspešnosti: podpora šole in staršev ter poseganje staršev po zunajšolski učni pomoči : magistrsko delo
Julija Klauž, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju staršev glede šolskega dela otrok. Predstavljena so stališča staršev o podpori šole pri šolskem delu, ki bi ga naj učenci opravili samostojno, o vlogi staršev pri šolskem delu doma ter o zunajšolski učni pomoči. V teoretičnem delu je opisan pomen učne uspešnosti in vpliv šole ter staršev pri razvijanje le-te. Izpostavljeno je, kako šola omogoča razvijanje učne uspešnosti vsakemu posamezniku. Opredeljena je tudi učna neuspešnost in učne težave, ki se lahko pojavijo pri učencih. Sledi razčlenitev omogočene pomoči šole pri šolskem delu v okviru razširjenega programa in v okviru izvirnega delovnega projekta pomoči. V naslednjem delu je predstavljena vloga staršev pri šolskem delu in poseganje staršev po zunajšolski učni pomoči – inštrukcijah. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se starši in otroci pri šolskem delu doma srečujejo s težavami. Šolsko delo je zaradi različnih obšolskih aktivnosti pogosto zapostavljeno. Starši in otroci pri skupnem delu težje sodelujejo dlje časa, saj jim hitro zmanjka potrpljenja, pozornosti in motivacije. Otroci, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih učnih težav in posledično v razredu niso izpostavljeni. Zato so se starši odločili za zunajšolsko učno podporo – inštrukcije. Inštruktorji po njihovem mnenju lažje pomagajo otrokom pri šolskem delu, razbremenijo njih, navedli pa so še druge prednosti sodelovanja otrok z inštruktorji.
Ključne besede: učna uspešnost, šolsko delo, pomoč šole, zunajšolska učna pomoč
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 80; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Učenje predšolskih otrok prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe: pregled literature
Adrijana Herga, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Strokovnjaki priporočajo začetek usposabljanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in prve pomoči (PP) že v zgodnjem otroštvu, kljub temu da lahko intelektualne in telesne sposobnosti otrok predstavljajo oviro. V številnih primerih lahko otroci samo s klicem na pomoč nekomu rešijo življenje. Namen zaključnega dela je raziskati, ali so se predšolski otroci zmožni naučiti TPO in PP odrasle osebe ter smotrnost le-tega. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo z iskalnim nizom v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (with Full Text) in Cochrane Libraryin ter s pomočjo pregleda spletnega bibliografskega sistema COBISS (angl. Co-operative Online Bibliographic System & Services) in iskalnika Google Scholar. Rezultati: Izmed 1099 zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov. Obravnavajo 2962 otrok, starih od 4 do 14 let. Največ člankov je za prenos znanja izvedlo tečaje, ki so trajali od 30 do 45 minut. Te so ponovili od 2- do 6-krat. Vsi članki so uporabljali različne didaktične pripomočke, kot so: Rescube, Endless Book, lestvica Nonide, slike, pesmice, simulacijsko lutko nizke stopnje resničnosti, plišasto igračko itd. Le redki od teh so bili pred uporabo validirani s strani strokovnjakov s področja TPO in PP odrasle osebe. Razprava: Študije dokazujejo, da so predšolski otroci sposobni razumeti in izvajati TPO in PP odrasle osebe, ki se je naučijo s pomočjo inštruktorjev ali vzgojiteljev. Usposabljanje otrok za TPO in PP je izvedljivo in vodi v izboljšanje znanja, spretnosti in predvsem razvoj motivacije za pomoč.
Ključne besede: Kardiopulmonalno oživljanje, temeljni postopki oživljanja, prva pomoč, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 51; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (691,01 KB)

6.
Državne pomoči v času epidemije covid-19
Vesna Matvos, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je proučena problematika državnih pomoči na ravni Evropske unije. V ospredju proučevanja sta zakonodaja EU in slovenska zakonodaja, ki prepovedujeta državne pomoči. V primeru epidemije Covid-19 pa so nastale izredne razmere in so državne pomoči dovolili ob posebnih omejitvah. Z izvedbo ankete med najrazličnejšimi naključnimi slovenskimi podjetji sem ugotovila, da je 22% anketiranih podjetij prenehalo s poslovanjem v času epidemije Covid-19. Državne pomoči so bile nujno potrebne v času epidemije.
Ključne besede: epidemija Covid-19, državna pomoč, upravičenci, vračanje pomoči, zakonodaja.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 85; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Vloga in pomoč šole staršem in otrokom ob ločitvi staršev : magistrsko delo
Karmen Povh, 2022, magistrsko delo

Opis: Družina je primarna celica človeške družbe, ki je že od nekdaj najpomembnejša za otrokov razvoj, kar je podrobneje predstavljeno v teoretičnem delu magistrskega dela. Človek se skozi svoj obstoj razvija in spreminja, a razvoj posameznikove osebnosti se v veliki meri zgodi že v otroštvu. Danes je zaznan porast ločitev staršev, kar povzroča posledice in stiske, ki jih opazimo pri otrocih. Da bi se tem posledicam in stiskam kar se da izognili, bi morali starši k situaciji pristopiti pravilno, pri tem pa sodelovati s šolo, ki posamezniku v otroštvu predstavlja praktično drugi dom. Namen našega magistrskega dela je bil zato na vzorcu ločenih staršev, ki imajo šoloobvezne otroke, preveriti, kakšna je njihova izkušnja glede vloge in pomoči šole njim in njihovim otrokom ob ločitvi. Želeli smo ugotoviti, ali interakcija med ločenimi starši in šolo steče gladko, ali bi si starši želeli več pomoči s strani šole, so je deležni dovolj ali pa se jim morda to zdi poseganje šole v zasebnost. V naši kvalitativni raziskavi so sodelovali 103 starši, anketiranih je 14 ločenih očetov in 89 ločenih mater. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega tipa in večstopenjske lestvice, s katerimi so starši izrazili svoja stališča glede vloge in pomoči šole ob ločitvi. Rezultati so pokazali, da se staršem zdi vloga šole pri ločitvi zadostna, saj od nje več niti ne pričakujejo. Ločitev je za starše še vedno precej zasebna stvar, o kateri jim je nerodno razpravljati z učitelji, poleg tega pa se staršem učitelji ne zdijo dovolj kompetentni za pomoč in sodelovanje glede vzgoje otrok po ločitvi.
Ključne besede: starši, otrok, šola, ločitev, razveza, pomoč, posledice
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (583,43 KB)

8.
Avtonomija in dostojanstvo človeka ob koncu življenja: pravne in etične dileme : magistrsko delo
Sanja Čahuk, 2022, magistrsko delo

Opis: Verjetno imamo ne glede na to, kje na svetu živimo, podobne želje, biti zdravi, srečni, zadovoljni, samostojni, sami odločati o svojem življenju. Prva in zadnja od teh želja sta hkrati tudi glavni skrbi medicine. S pomočjo medicine se bolezni zdravijo, trpljenje se lajša, in kolikor je to mogoče, kronične bolezni obvladujejo. Ob vsem tem se čedalje bolj spodbuja pacientova avtonomija. Vendar pa pri tem ne moremo govoriti o avtonomiji posameznika v času umiranja, saj zaenkrat v Republiki Sloveniji, posamezniku ni zagotovljena ustavna pravica, da bi odločal o trenutku in načinu svoje smrti. Take pravice ni moč zaslediti niti v mednarodnih dokumentih, čeprav mnogi tako pravico naslavljajo kot temeljno človekovo pravico. Evtanazija, beseda, ki izvira iz grščine, pomeni dobro, lahko smrt. Veliko zmede, ki spremlja sodobno razpravo o evtanaziji, je mogoče izslediti v nenatančni definiciji tega pojma. Dejansko še danes ne moremo govoriti o enotni definiciji pojmov evtanazija in pomoč pri samomoru, kar v javnosti velikokrat povzroča množične frustracije in mnoge dileme. Vseeno pa obstajajo države, ki so prešle te ogromne ovire, naredile gromozanski korak naprej in zakonsko uredile možnost prostovoljnega končanja življenja. V posledici epidemije ne preseneča niti dejstvo, da se je v zadnjem času v veliko državah začelo naglas razpravljati o teh možnostih in da so nekatere države, po vzoru drugih držav, celo prestopile ciljno črto in ta vprašanja zakonsko uredile. V okviru tega bo zanimivo spremljati, kakšen bo razvoj teorije in prakse ob morebitnih polemikah takšne ureditve. Dileme, ki spremljajo vprašanja o koncu življenja, še najbolj pa tista o prostovoljnem končanju življenja, so za družbo potrebne in nadvse pomembne. Skozi dileme se namreč izraža jedro problema prostovoljnega končanja življenja, ki ga lahko samo s skupnimi pogovori in produktivnimi strokovnimi razpravami razrešimo. Nujno je, da pri tako pomembnih vprašanjih poslušamo in slišimo vse strani teh vprašanj, kajti samo na ta način bo tudi družba sposobna razumeti kako in zakaj je tako težko priti do enoznačnega odgovora. Vsi si želimo svet brez bolezni in trpljenja, ampak tako pomembnih vprašanj kot sta evtanazija in pomoč pri samomoru, ne gre uzakoniti kar čez noč. Potrebno je veliko vloženega truda, volje, motivacije in dialogov. Stališče družbe v Sloveniji je bilo dalj časa nespremenjeno in močno zasidrano v ideji, da nam ljudem ni dana pravica, da odločamo o tem kdaj in kako bomo umrli, ampak je skoraj nujno, da pustimo življenju, da teče svojo pot. Vsaka morebitna razprava o možnosti legalizacije evtanazije in/ali pomoči pri samomoru je bila velikokrat že takoj zatrta, brez ustreznih rešitev in izboljšav za prihodnost. Vendar pa smo v zadnjem času tudi na tem področju naredili ogromen korak naprej in bili kot družba seznanjeni s prvim predlogom uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je pripravilo Združenje za dostojno starost - Srebrna nit. Pot do konca ne bo lahka, a zagotovo smo kot družba primorani, da k tem vprašanjem pristopimo odgovorno in z največjo mero nepristranskosti.
Ključne besede: prostovoljno končanje življenja, avtonomija, evtanazija, pomoč pri samomoru, Združenje za dostojno starost - Srebrna nit, Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 188; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko delo
Lucija Tušek, 2022, magistrsko delo

Opis: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Ključne besede: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
Spoprijemanje s čustvenimi stiskami učencev s poudarkom na pomoči z umetnostjo : magistrsko delo
Kaja Lašič, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je povečati znanje o čustvih in njihovem razumevanju, poleg tega pa predstaviti nabor različnih pristopov in tehnik, ki bi tako otrokom kot odraslim lahko pomagale pri razbremenitvi njihovih stisk in vnesle v vsakdan posameznika več sproščenosti, navdihnjenosti, boljše komunikacije in pozitivne naravnanosti. V teoretičnem delu se seznanimo z definicijo in klasifikacijo čustev, čustvenim razvojem posameznika, proučen pa je tudi aspekt fizioloških in nevroloških osnov čustvovanja. V nadaljevanju se navežemo na stres in stresne dejavnike, ki čustva izzovejo. Omenimo tudi pomembnost opremljenosti učitelja s svetovalnimi spretnostmi. Poleg splošnih svetovalnih smernic in uporabnih strategij za obvladovanje stresa poudarjamo veliko vlogo pomoči z umetnostjo (angl. »Art therapy«). Slednja vključuje različna področja in variira med likovnimi, glasbenimi, dramskimi, gibalnimi in plesnimi dejavnostmi. Empirični del naloge se navezuje na kvantitativno raziskavo, izvedeno v študijskem letu 2021/22. S pomočjo vprašalnika, ki smo ga razdelili med 151 učiteljev razrednega pouka v državnih in zasebnih šolah, smo lahko razbrali, kako se soočajo z zaznanimi čustvenimi stiskami učencev ter v kolikšni meri so odprti do bolj alternativnih pristopov in tehnik na tem področju. Rezultati raziskave nakazujejo veliko naklonjenost učiteljev do inovativnih in kreativnih tehnik za spoprijemanje s čustvenimi stiskami otrok. Razbrali smo tudi, da veliko učiteljev že dandanes vključuje raznovrstne umetniške dejavnosti v šolski prostor, izmed vseh najraje glasbene in likovne. Velika večina sodelujočih se z zaznanimi čustvenimi stiskami pogosteje sooča sama ali v sodelovanju s starši otrok, nekoliko redkeje pa se problemi rešujejo na ravni celotnega kolektiva. Z vključenimi vprašanji odprtega tipa je pedagoški kader podal tudi osebne predloge tehnik za razbremenitev čustvenih stisk. Pri tem so predvsem navajali dodatne ideje likovnih in plesno-gibalnih dejavnosti.
Ključne besede: čustva, stiske, stres v šoli, pomoč z umetnostjo, tehnike razbremenitve
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 169; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici