| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 387
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje vsebin prve pomoči zadnje triade osnovnošolcev
Lidija Žunkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: V delu Poznavanje vsebin prve pomoči zadnje triade osnovnošolcev smo ugotavljali, kako so osnovnošolci seznanjeni z vsebinami prve pomoči, koliko jih pozna telefonsko številko za klic nujne medicinske pomoči in v kolikšni meri poznajo mesto stiskov prsnega koša pri TPO in mesto, kamor se nalepijo nalepke pri uporabi AED. Metode: Opravili smo kvantitativno raziskavo z zaprtim tipom vprašalnika. Sodelovali so 303 učenci iz 4 osnovnih šol. Za analizo smo uporabili statistični paket IBM SPSS 20.0, v okviru katerega smo za preverjanje statistične značilnosti hipotez uporabili inferenčne binomske statistične teste. Podatke, ki smo jih pridobili, smo kvantitativno obdelali s programskim orodjem SPSS for Windows, različica 20.0. Za odgovarjanje na zastavljena raziskovalna vprašanja smo uporabili statistično metodo opisne ali deskriptivne statistike. Rezultati: Hipotezo H1 smo potrdili, saj rezultati kažejo, da učenci šol, ki imajo v okviru OIV prvo pomoč, dosegajo višji rezultat pri predtestiranju kot učenci šol, ki teh vsebin nimajo, in sicer je razlika v povprečju višja za nekoliko več kot 1 točko. Hipotezo H2 smo potrdili, in sicer učenci, ki nimajo OIV prve pomoči, dosegajo višji rezultat v testiranju znanja iz prve pomoči po tečaju kot pred tečajem. Statistično značilne razlike v povprečjih znašajo več kot dva pravilna odgovora v vprašalniku. Hipotezo H3 smo potrdili, in sicer učenci šol, ki imajo OIV iz prve pomoči, dosegajo višji rezultat po tečaju kot učenci, ki nimajo OIV iz prve pomoči, razlike pri tem niso zelo visoke. Sklep: Vključitev vsebin PP v šolske predmete je smiselna in možna. Motivirani so tako učitelji kot učenci. Znanje iz PP je pomembno za širšo lokalno skupnost.
Ključne besede: osnovnošolci, izobraževanje, prva pomoč, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 124; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (947,83 KB)

2.
Vloga patronažnega varstva in pomoč socialno ogroženim družinam
Karolina Juhart, 2021, diplomsko delo

Opis: Opis : V patronažnem zdravstvenem varstvu je diplomirana medicinska sestra nosilka zdravstvene nege in oskrbe na domu posameznika. Socialno ogrožene družine lahko diplomirane medicinske sestre odkrijejo pri svojem vsakodnevnem terenskem delu, zato je pomembno da dobro poznajo svoj ter in nudijo ustrezno pomoč. Namen zaključnega dela je raziskati, kako diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu obravnavajo socialno ogrožene družine ter s kakšnimi stiskami se ljudje soočajo. Metode : Pregledali smo strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. Strokovno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pub Med, Google Učenjak, Cobiss. Članki uporabljeni za izdelavo zaključnega dela niso bili starejši od 10 let, ter so bili polno dostopni. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati : Socialna ogroženost je v Sloveniji velika, saj se večina patronažnih medicinskih sester srečuje z njo pri svojem delu. V največji meri se socialna ogroženost kaže v brezposelnosti in revščini. Razprava in sklep: Ker se socialna ogroženost iz leta v leto povečuje, imajo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu veliko vlogo, saj vstopajo v domače okolje družine in so tudi prve, ki lahko nudijo ustrezno pomoč, podporo ter po potrebi vključijo še druge službe za pomoč.
Ključne besede: Ključne besede : patronažno varstvo, socialno ogrožene družine, pomoč
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Znanje prve pomoči pri otrocih tabornikih
Kaja Koželjnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prva pomoč (PP) je znanje, ki bi se ga moralo naučiti čim več ljudi. V Sloveniji se to znanje ne pridobiva v šolah, zato otrokom ostane samo učenje v drugih obšolskih dejavnostih. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da so se otroci že sposobni učiti prvo pomoč od šestega leta naprej. Metode: Zanimalo nas je, kakšno znanje o prvi pomoči imajo otroci, ki so taborniki in obiskujejo zadnjo triado osnovne šole. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 58 otrok, ki obiskujejo sedmi, osmi ali deveti razred osnovne šole. Anketo smo izvajali v sodelovanju z različnimi taborniškimi rodovi v Sloveniji. Podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje otrok o prvi pomoči dobro, saj je bilo pri večini vprašanj pravilnih odgovorov več kot 70 %. Znanje sedmošolcev je v primerjavi z znanjem devetošolcev malo boljše. Vsi so poznali klicno številko za pomoč, prav tako jih je večina vedela, kaj prva pomoč sploh je. 96 % otrok bi pravilno preverilo dihanje, skoraj 80 % otrok pa bi oživljalo v pravilnem razmerju. Razprava in sklep: Učenje prve pomoči pozitivno vpliva na človekovo pripravljenost dajanja prve pomoči in je nujno potrebno, če želimo vzpostaviti varnejše okolje. Ugotovili smo, da imajo otroci kar nekaj znanja o prvi pomoči, vendar se ta znanja lahko še bolj nadgradijo.
Ključne besede: prva pomoč, poznavanje, otroci
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (980,78 KB)

4.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor
Timi Berghaus, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Struktura in organizacija dodatne strokovne pomoči v tretji triadi osnovne šole
Katja Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
Stališča in strokovne izkušnje pedagoških delavcev na področju obravnave zlorabe otrok
Valentina Matuš, 2021, magistrsko delo

Opis: Pedagoški delavci imajo pomembno vlogo v otrokovem času izobraževanja in vzgoje. Poleg učenja, načrtovanja, ocenjevanja, svetovanja imajo še nalogo spremljati otrokov razvoj. Vsaka otrokova sprememba je takoj vidna, pa naj bo dobra ali slaba. Otroci prihajajo iz različnih družin. Otrok bi se naj v družini počutil varnega in sprejetega, vendar se žal zgodi tudi to, da je družinsko okolje za otroka nasilno in neprimerno. Zato se naloga pedagoških delavcev dotika tudi znanja o prepoznavanju znakov nasilja in posledic ter primernega ukrepanja ob sumu nasilja. V magistrski nalogi bodo tekle besede o nasilju in sumu zlorabe, v teoretičnem delu bomo podrobneje predstavili tudi eno izmed oblik nasilja – zanemarjanje, predstavljena bo tudi vloga učitelja oz. strokovnih delavcev, kako ravnati v primeru prepoznave znakov nasilja. Preučili bomo tudi, kakšna so znanja, mnenja in strokovne izkušnje pedagoških delavcev o tej problematiki. Namen empiričnega dela je raziskati znanja in strokovne izkušnje pedagoških delavcev na področju zlorabe otrok. Vzorec raziskave zajema 140 strokovnih delavcev iz pomurskih osnovnih šol. Raziskava vsebuje vprašanja o reagiranju na sum trpinčenega otroka, vprašanja o mnenju, ali je izobraževanje dajalo dovolj poudarka zlorabam otrok, ter vprašanja, kjer strokovni delavci podajo svoje mnenje in stališče.
Ključne besede: zloraba, nasilje, zanemarjanje, posledice, pomoč otroku
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Ključne besede: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (688,83 KB)

8.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Pomen izobraževanja osnovnošolcev s področja temeljnih postopkov oživljanja
Marko Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je stopnja nudenja temeljnih postopkov oživljanja ljudem, ki doživijo srčni zastoj, zelo nizka. Eden izmed razlogov, da se očividci raje umaknejo, je njihovo neznanje. Zato marsikje po svetu učijo osnovnošolce temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. S tem želijo skozi leta izobraziti čim večje število populacije.
Ključne besede: TPO, temeljni postopki oživljanja, oživljanje, prva pomoč, osnovna šola, defibrilator, CPR, cardiopulmonary resuscitation, first aid, basic life support, defibrillator, teach CPR, primary school, elementary school.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (887,09 KB)

10.
Znanje temeljnih postopkov oživljanja med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, zdravstvenimi delavci in laiki
Marjan Zupanič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja poznavanje temeljnih postopkov oživljanja s poudarkom na poznavanju le-teh med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Hipoteze smo preverjali s pomočjo statističnega paketa SPSS V24. Ugotovili smo, da pri oceni skupnega poznavanja TPO med NMP, ostalim zdravstvenim osebjem in laiki ni statistično značilnih razlik. Razlike so se pokazale pri posameznih vprašanjih glede poznavanja nudenja TPO, kjer je bilo znanje laikov opazno slabše. Potrdili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju TPO za otroke od 1 do 8 let med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in ostalim zdravstvenim osebjem. Laiki so slabši poznavalci. Statistično značilne razlike pri razlogih za neudeležbo tečaja smo zaznali med laiki in ostalim zdravstvenim osebjem ter med NMP in laiki, in sicer pri nedostopnosti tečaja, lastnem nezanimanju in zadostnem znanju. Rezultati stroki sporočajo, kje so potrebne spremembe in opozarjajo na uvajanje tečajev, izobraževanj glede TPO med vse zaposlene v zdravstvu kakor tudi med vse ostalo prebivalstvo. Javnost se lahko iz vsebine naloge in rezultatov raziskave seznani s pravilnim TPO in tudi o nepravilnih pristopih pri TPO. Dobro znanje oživljanja danes ne pomeni dobrega znanja tudi v prihodnje, zato je ključno, da se to osvežuje.
Ključne besede: Oživljanje, znanje, zaposleni, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici