Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so zbrani odgovori na vprašanja iz Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) iz pomenskega polja »telo in družina«. Opisan je kraj, kjer smo zbirali gradivo. Velenjski govor je najprej umeščen v štajersko narečje in nato še v srednjesavinjsko narečje, izpostavljene so tudi glasoslovne in oblikoslovne značilnosti velenjskega govora. Temu sledi predstavitev besedja iz pomenskega polja »telo in družina« v velenjskem govoru. Pomensko polje »telo« zajema 79 vprašanj, pomensko polje »družina« pa 43 vprašanj. Analizi leksemov sledi sinteza, ki se osredotoča na izvor zbranih leksemov. Ugotavljamo, da se v velenjskem govoru povečini uporabljajo besede slovanskega izvora, nekaj jih je tudi germanskega, romanskega in madžarskega izvora, med prevzetimi leksemi prevladujejo tisti germanskega izvora.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor, pomensko polje »telo in družina«
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1248; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,22 MB)